Botanični vrt Univerze v Ljubljani je februarja leta 1999 sprejel darilo države Japonske Sloveniji v obliki sedmih različnih vrst in sort japonskih češenj iz drevesnice Saitami v bližini Tokia, ki ga je podarilo združenje ljubiteljev cvetočih češenj. Slovesna predaja dreves je bila tretjega februarja 1999 v japonskem parlamentu, najprej pa so bile vse sadike v Sloveniji v karantenskem nasadu na sedanji lokaciji tropskega rastlinjaka. Prva sadika v botaničnem vrtu je bila slovesno zasajena oktobra leta 2000 ob obisku japonske princese Sayako.
Po dvajsetih letih so se iz komaj kaj več kot meter velikih sadik razvila prava drevesa in njihovo obilno cvetenje je prav te dni najveličastnejše. Lepoto teh češenj lahko ujamete na Večni poti 111 ob biološkem središču in novih fakultetah nasproti živalskega vrta, nekaj pa jih cveti tudi v botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15.
Japonci so prvo češnjo pred cesarsko palačo zasadili v devetem stoletju, od takrat pa japonske češnje zanje nosijo pečat aristokratske in skorajda svete rastline, so v sporočilu za javnost zapisali v botaničnem vrtu. Evropi je češnje v poročilu prvič predstavil nemški zdravnik in raziskovalec Japonske Philipp von Siebold med leti 1823 in 1830, v diplomacijo pa so vstopile po zaslugi prve dame 27. ameriškega predsednika Williama Howarda Tafta, ki se je zagledala v njihovo lepoto. Zaradi nje so zasadili več japonskih češenj v Washingtonu in New Yorku, od tedaj pa so postale diplomatsko darilo.
