Rink vidi rešitev iz tega stanja v dvigu neprofitne najemnine na stroškovno raven, s katero bi odpravili prikrito subvencioniranje tistih najemnikov, ki razpolagajo z zadostnimi dohodki za plačevanje t. i. stroškovne najemnine, ki bi bila še vedno pod tržnim nivojem.

Po njegovih besedah bi bilo za sklad nujno, da bi si v najkrajšem roku zagotovil sistemski vir financiranja, kot je davčni vir. Gre za to, da bi delodajalec in delojemalec vsak prispeval po pol odstotka prihodka v namenski sklad za financiranje stanovanjske gradnje. Občine pa bi za zagotavljanje stanovanj dodatno namenile še lastna sredstva. Na srednji rok bi bila za stanovanjski primanjkljaj realna in tudi nujna rešitev vzpostavitev stanovanjskih zadrug, ki bi pri sami gradnji in upravljanju posamezne zgradbe upoštevale izbire najemnikov.

Sklad, kot je pojasnil Rink, do leta 2019 načrtuje nakup okoli 150 stanovanj. Trenutno poteka izdelava občinskega prostorskega načrta za projekt Novo Brdo, ki ga pripravljajo skupaj s Stanovanjskim skladom RS. Tam bodo zgradili 652 javnih najemnih stanovanj, od tega jih bo na ljubljanski sklad odpadlo 172. Poleg tega pričakujejo gradbeno dovoljenje za gradnjo soseske Polje IV s 64 stanovanji. Če bodo finančna sredstva to omogočala in bodo upravni postopki potekali v skladu z načrti, načrtujejo do leta 2020 nekaj čez tisoč stanovanjskih enot.

Kljub temu to potreb po stanovanjih po njegovih besedah ne bo pokrilo. Za neprofitna stanovanja se namreč na vsak razpis javi desetkrat več prosilcev, kot pa je razpisanih stanovanj.

Strokovnjakinja na področju nepremičnin in nepremičninske politike z ljubljanske ekonomske fakultete Andreja Cirman je poudarila, da se že od leta 1991 posamezniki prizadevajo, da bi politika v stanovanjskem zakonu neprofitne najemnine približala stroškovnim, vendar do tega do sedaj še ni prišlo. Ob sprejemu stanovanjske zakonodaje se po besedah Cirmanove odgovorni obnašajo “kot otroci, ki pridejo v trgovino, kjer bi vzeli vse, kar je sladko in dobro, tisto, kar je zdravo in potrebno za dolgoročni razvoj, pa ne”.

Strokovnjakinja je še prepričana, da se bo v stanovanjskem zakonu popravilo tisto, kar je najbolj pereče, kot so problemi z upravniki ipd., stroškovnih najemnin pa ne bodo uvedli. Poleg tega bi bilo za vzdržnost skladov, kot pravi, treba vpeljati tudi stanovanjski prispevek.

Če ljubljanski stanovanjski sklad ne bi imel MOL, ki povečuje njegovo sposobnost za investicije, bi moral sklad svoja stanovanja že prodajati, je še dejala Cirmanova.