Kategorija: Knjiga Thu, 07 Sep 2017 18:00:00 +0200 Stran pet in šest – dramatičen, udaren prolog. Nato spoznamo­ Simona, ki je pogrnil tretji letnik, že pol leta živi sam in že nekaj časa ne hodi v šolo. Za druge se je nehal zanimati. »Še gledati jih ni več mogel. Predvsem ni več prenašal, da bi kdo videl njega.« Idealen svet zanj bi bil takšen, v katerem bi bil sam, edini in popolnoma svoboden. »Doma se je počutil v računalniškem svetu. Binarni sistem ga je tako lepo opisoval. Zanj sta obstajali le enka in ničla. Enka je bil on, vse ostalo je bilo ničla.« »Hrepenel je po življenju, v katerem drugi ne obstajajo več. /.../ Ni razumel, zakaj tako čuti. S semenom tega se je rodil in v njem je počasi raslo, ga izpolnilo in prisililo, ...