Je Hrvaška res ponaredila dokumentacijo o teranu?

Je Hrvaška res ponaredila dokumentacijo o teranu?

Proizvajalci terana v Bruslju predstavili "novo" informacijo o ponarejeni hrvaški dokumentaciji

Proizvajalci terana so evropskemu komisarju za kmetijstvo Philu Hoganu predstavili informacijo o ponarejeni hrvaški dokumentaciji, ki je bila za komisijo nova, je po sestanku povedal predsednik civilne iniciative za zaščito terana Marjan Colja. Poudaril je še, da se nameravajo pritožiti tudi pri evropskem uradu za boj proti goljufijam Olaf.

Sestanek proizvajalcev terana in komisarja Hogana je trajal uro in pol, kar je precej dlje, kot je bilo pričakovati. “Res nad pričakovanji. Komisar nas je sprejel in nas poslušal uro in pol,” je srečanje opisal Colja.

Komisar je po besedah Colje povedal svojo plat zgodbe, da pač mora ravnati v skladu z evropskim pravnim redom, a na koncu so imeli vsi možnost povedati argumente, pri čemer so predstavili tudi nekaj dejstev, ki jih komisija ni vedela.

“Gre predvsem za hrvaško dokumentacijo, ki je v nekaterih delih ponarejena, in moram reči, da je bila to neka nova informacija za komisijo,” je povedal predsednik civilne iniciative za zaščito terana.

Gre za dokumentacijo, ki jo je komisija posredovala Sloveniji in je bila skoraj v celoti prečrtana, a iz dela, ki je bil nekako razviden, so ugotovili, da je pravilnik o izvornih sortah Hrvaške ponarejen, saj je sestavljen iz dveh dokumentov v obdobju desetih let, je pojasnil.

Predstavniki civilne iniciative so komisarju tudi povedali, da bodo vložili pritožbo na evropski urad za boj proti goljufijam Olaf. Olaf mora po besedah Colje raziskati dejstva, na katerih temelji odločitev Evropske komisije, in preveriti, ali je dokumentacija Hrvaške avtentična.

Vse to po njegovih besedah sicer verjetno ne bo ustavilo postopka sprejemanja delegiranega akta za odobritev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran kot sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra.

“Mislim, da druge poti skorajda ni,” je menil Colja. A obenem je dejal, da jih je komisar Hogan podučil, da je zdaj čas, da predstavijo vse argumente, ki bi mogoče spremenili odločitev komisije, kar so tudi pripravljeni storiti.

“Mogoče pa ni vse tako zaprto,” je dejal. Na vprašanje, kaj se torej še da storiti, je odgovoril, da ne ve, a da so iz konteksta debate razbrali, da bi bilo mogoče postopek tudi ustaviti, če bi komisija ugotovila kaj nepoštenega s strani Hrvaške.

Prva naloga civilne iniciative sicer sedaj bo, da pritiskajo na komisijo, naj jim čim prej posreduje zahtevane dokumente. Komisija bo po njegovih besedah verjetno iskala izgovore, da teh dokumentov ne razkrije, a “upanje umre zadnje”.

Prav tako se bodo sicer po besedah Colje intenzivno nadaljevale priprave na tožbo proti Evropski komisiji na Sodišču EU.

Colja je kljub vsemu po sestanku poudaril, da so občutki dobri. “Debata je bila res konstruktivna in pozitivna,” je izpostavil ter se komisarju zahvalil za sprejem in strpno poslušanje uro in pol.

Povedal je tudi, da so komisarja Hogana povabili v Slovenijo, da si sam pogleda, kaj pomeni proizvodnja terana na majhnem koščku zemlje v primerjavi z velikimi površinami v Hrvaški Istri.

Sama prodaja terana zaradi odmevnosti tega primera sicer po navedbah Colje ni bistveno večja, čeprav je to prineslo neko novo osveščanje. Teran se od nekdaj prodaja kot vino s posebnimi zdravilnimi učinki in kot takega ga ljudje tudi pijejo, je sklenil Colja, ki je med sestankom v Bruslju tudi prvič postal nono.

Scroll to top
Skip to content