Jerala je na današnji okrogli mizi, ki sta jo pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Kemijski inštitut, pojasnil, da bo preizkušanje njihovega cepiva proti novem koronavirusu na hrčkih, ki se na virus odzivajo podobno kot ljudje, dalo dodatne rezultate o učinkovitosti cepiva.
Kot pravi, so pri razvoju cepiva, ki ni niti še v klinični fazi preizkušanja, za to epidemijo prepozni. Po njegovem mnenju bi lahko do varnega in učinkovitega cepiva prišli še pred začetkom prihodnjega leta, kot so to napovedali tuji raziskovalci.
Bi si pa Jerala želel, da bi EU naredila več pri podpiranju razvoja. “Če samo na koncu kupiš cepivo, ki je uspelo, nisi nič naredil. ZDA je investirala 11 milijard dolarjev v devet raziskovalnih platform, pa ne vedo, katero cepivo bo funkcioniralo,” je opozoril.
Ob tem so na okrogli mizi opozorili, da je za osrednji program EU za raziskave Obzorje Evropa za obdobje 2021-2027 predvidenih 80 milijard evrov, medtem ko Evropski parlament zahteva povišanje na 120 milijard evrov. Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP) sicer pričakuje, da bo znesek na koncu višji, ni pa optimist, da bi lahko prišli do 120 milijard evrov.
Ob tem je ocenil, da je v Evropi zaradi ideologije pogosto težko zagotoviti uporabo znanstvenih dosežkov v praksi, zato se znanost preseli na druge celine, ki nato žanjejo plodove, nastale v Evropi.
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič je dodal, da je Evropa svetovna pionirka na številnih znanstvenih področjih, denimo pri razvoju umetne inteligence in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, a danes v svetovnem merilu ne pomeni praktično nič, saj so jo prehitele konkurentke, kot so ZDA in Kitajska. Slika v Sloveniji pa je še slabša kot v povprečju v EU. Kot je dodal, je čas krize čas za ukrepanje, sicer “bomo izgubili celo generacijo ljudi.”
Od držav članic bo odvisno, ali bodo evropska sredstva, ki bodo na voljo, izkoristile za tehnološki preboj ali ne, je povedal evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew). “Za to ne bodo dovolj zgolj evropska sredstva, ta bi morala dopolnjevati nacionalna vlaganja v znanost in raziskave. V Sloveniji smo danes v položaju, ko evropska sredstva pomenijo preživetje raziskav,” je opozoril. Zato predlaga ustanovitev agencije za znanost po skandinavskem modelu, ki bi zagotavljala dolgotrajno financiranje raziskovalnih projektov.
Tudi direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh meni, da bodo morale države članice same povečati vlaganja, da bi tako zmanjšale upad financiranja na evropski ravni. “Francija in Estonija denimo bosta to storili, vprašanje pa je, ali tudi Slovenija,” je dejal. Izpostavil je tudi program Marie Curie za izmenjavo raziskovalcev, ki mu grozi, da bo imel v prihodnjem letu na voljo 200 milijonov evrov manj kot letos. Podobno naj bi bil na udaru proračun v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, “dragulja evropskih raziskav”.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je priznala, da je vlada v rebalansu proračuna zmanjšala sredstva za raziskave, so pa raziskovalni projekti vključeni v nekatera druga področja. Ob tem pa je opozorila, da se mora vlada v času epidemije in krize obnašati tako, kot zdravnik v nujnih primerih, torej po sistemu triaže, in dati prednost tistim področjem, ki so najbolj kritična in zagotavljajo preživetje.
Ob tem je predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo na UKC Ljubljana Samo Zver izpostavil, da tudi v času epidemije covid-19 ni vse. Boji se, da bo to, kar se trenutno dogaja v zdravstvu, ko je za 30 odstotkov manj diagnoz miokardnih infarktov, manj diagnostike in terapij v onkologiji ter tudi kirurgiji, pustilo velike posledice na zdravju prebivalstva. “To ni prav, zdraviti moramo tudi vse druge bolezni,” je pozval.
