Izkušeni skakalec je pri 34 letih po Sapporu 2014 osvojil drugo zmago na tekmah svetovnega pokala in obenem postal četrti najstarejši zmagovalec tekem najvišje ravni. Najstarejši zmagovalec je seveda “železni” Japonec Noriaki Kasai, ki je v pokalu slavil zmago pri 42 letih in 176 dnevih, pred Damjanom pa sta še Japonec Takanobu Okabe (38 let in 135 dni) in reprezentančni kolega Robert Kranjec (34 let in 246 dni), so po potrdili statistiki Mednarodne smučarske zveze Fis.
Zdaj je končno sam sebi dokazal, da zmore in lahko. Tudi zato mu zmaga v Ruki pomeni veliko več kot tista v Sapporu. “Sam sebi sem dokazal, da lahko zmagam. To mi ogromno pomeni. Če vodiš po prvi seriji, nato pa zadržiš vodstvo, je to največji dokaz samemu sebi, da lahko zmagaš. Ko enkrat to dosežeš, si lahko rečeš: ‘Lahko zmagam. Ni me strah zmage.’ Morda bo kdo rekel, kaj ta govori? A dejstvo je, če te ne bi bilo strah zmage, na vrhu skakalnice ne bi bil živčen. Vedno je nekje zadaj v glavi. In s tega vidika mi bo zdaj v nadaljevanju sezono zagotovo malo lažje,” je Ljubljančan slikovito opisal, kaj mu pomeni nedeljsko slavje.
In če mu bo s tega vidika zdaj lažje, pa mu z drugega zagotovo ne bo: zdaj je pristal v soju žarometov in bodo zunanji pritiski nanj po zmagi zagotovo večji kot prej. “Jaz bom to enostavno odmislil,” je jasno in glasno izstrelil Damjan in nadaljeval: “Res, mislim, da imam zdaj pa res že dovolj izkušenj. Poleg tega si že ustvarjam življenje po karieri športnika. Sicer ne vem, če bo to, to, vrata si puščam vedno odprta. Ampak za zdaj res zelo uživam, skoki so mi zgolj v veselje in užitek.”
In tako bi moralo biti, če želiš biti res uspešen? “Jah, če pogledam s svojega vidika. Ko si mlad in se vzpenjaš, najprej treniraš in se trudiš in ti gre dobro. In si rečeš: ‘zdaj bom pa vse naredil, da bom še boljši’. Pa se še bolj trudiš, pa se ti vse podre. In potem je ‘štala’,” je v smehu dejal Damjan in pojasnil, kako leta prinesejo drugačen, bolj zrel pristop: “Letos sem začel drugače razmišljati ter širiti svoje znanje tudi zunaj samih skokov. Ko si malo starejši, vidiš, da je življenje še kaj drugega. Zame je družina na prvem mestu. Pomembno je tudi drugo znanje. Telo bo enkrat reklo, da ne morem več skakati. Glavo imam pa lahko še dolgo!”
Po zmagi se je oddahnil in z ramen odložil veliko breme, saj pravi, da si je kupil mir za nadaljevanje sezone. “Začetek je bil zame vedno težek. Zdaj mi bo zagotovo lažje. Nekoliko lažje bom dihal. Leta sem se skozi sezono spraševal, ali bom izpolnil rezultatska merila za reprezentanco, za službo, za sponzorje … Vedno sem bil nekje na meji. To te dodatno bremeni. Zdaj pa mi je že na prvi tekmi to uspelo in sem si službo podaljšal še za leto dni. Kupil sem si mir. In to je zelo pomembno, da lahko nastopaš bolj sproščeno.”
Konec tedna ga čaka nastop v Nižnjem Tagilu, od koder z zadnjega obiska nima lepih spominov, a to zdaj ni pomembno. “Brez veze je gledati nazaj. Naslednji vikend bom skušal nastopiti prav tako sproščeno, kot sem v Ruki, in čim manj ‘komplicirati’. Rezultatsko nimam visokih pričakovanj in se niti ne obremenjujem s tem, saj je svetovni vrh res povsem zgoščen. Mislim, da je prvih dvajset fantov sposobnih zmagati. Težko je,” je dodal na koncu Damjan.