Od lanskega 1. oktobra je športnorekreacijski center ob Ptujskem jezeru skupaj z Ranca Barom zaprt, saj je gradbeni inšpektorat sredi preteklega poletja Brodarskemu društvu Ranca (BDR) Ptuj izdal odločbo, da mora zaradi nedokončanih postopkov pridobivanja dovoljenj prekiniti opravljanje dejavnosti. Črtomir GOZNIK Ptujsko jezero je priljubljeno shajališče športnikov in ljubiteljev narave. Kot smo takrat napovedovali, naj bi priljubljeno shajališče Ptujčanov in okoličanov zaživelo to pomlad. Prvi maj za prvo posedanje Zaprtje Ranca Bara je sicer pripeljalo do prvih pogovorov med mestnimi možmi in društvom, ki že več kot 40 let razvija turistično dejavnost na jezeru, sledil je poziv Socialnih demokratov in Mladega foruma Ptuj k oživitvi dejavnosti ob in na jezeru. A preteklega pol leta so Ptujčani bolj ugibali kot verjeli, da bodo turistično-rekreativne dejavnosti na Ranci, ki se predstavlja tudi kot pristanišče ob največjem akumulacijskem jezeru v Sloveniji, zares ponovno oživele. In to v drugačni luči, saj je nekdanja Ranca ponujala kaj klavrno podobo mnogih prizidkov in nadstreškov ter neurejene okolice. Slavica PIČERKO PEKLAR Ptujsko jezero je priljubljeno shajališče športnikov in ljubiteljev narave. Na Ptujskem jezeru so pretekla leta potekala mnoga veslaška in jadralska tekmovanja na državni pa tudi na mednarodni ravni, nekaj poletij so tjakaj vabili odbojkarji na mivki, ureditev plovnih poti je pripomogla, da so jezero v vse večjem številu obiskovali tudi ljubitelji vodnih športov, še posebno tisti z motornimi plovili. Z zgraditvijo pomolov ob ptujskih termah, gostilni Ribič ob pešmostu in v Zabovcih je kazalo, da se bo jezero sčasoma resnično prelevilo v Ptujsko morje, kot so ga radi poimenovali Ptujčani, pa čeprav se v jezerskih vodah ni nihče kopal. Prijaznejša podoba Rance Da je Ptujsko jezero "potencial z omejitvami", je na včerajšnjem srečanju z novinarji ugotavljal Miran Senčar , župan mestne občine Ptuj, ki zdaj s sosednjo občino Markov