“Tu stojiva dva prepričana Evropejca, Evropejca, ki se zavedata, da je za EU prišla ura resnice,” je po pogovorih poudaril Cerar.

Juncker je dan pred prihodom v Slovenijo v Evropskem parlamentu predstavil predloge za reformo unije v obliki bele knjige. Na podlagi tega dokumenta je pred nami “leto intenzivnih, tudi iskrenih pogovorov o tem, kako naj gremo naprej”, je poudaril Cerar.

Sam se zavzema za Evropo prihodnosti, je poudaril. “Ne želim si, da bi se EU in Evropa vračala nazaj v čase, ki so pripeljali do hudih posledic za vse nas, v čase, ko nismo bili dovolj povezani, ko so bili med državami konflikti. Zato menim, da moramo skupaj najti odgovore na tiste ideje, ki jih danes nekateri ponujajo kot poenostavljene populistične rešitve, ki nas razdvajajo, Evropo pa skušajo peljati nazaj v prvo polovico 20. stoletja,” je dejal slovenski premier.

Še pred tem pa se mora EU po njegovem na kratek rok posvetiti učinkovitejši implementaciji oziroma izvedbi že dogovorjenega, predvsem na področjih varnosti in nezakonitih migracij. Brez tega “napredek na drugih področjih ne bo možen”, je poudaril Cerar. “Na daljši rok pa si ne želimo, da bi ostali, kjer smo, temveč si želimo bolj povezane, še trdnejše unije, ki ima večje ambicije in želi iti naprej,” je dodal.

Juncker je medtem poudaril, da mora EU zaključiti integracijo, vendar pa “nikoli ne bo država”. Kot je poudaril, mora EU delovati ne proti narodom in državam članicam, ampak skupaj z njimi. “To je pomembno za male države članice. Te imajo enake pravice kot velike članice in tudi enako dostojanstvo. To dostojanstvo moramo ohraniti,” je prepričan prvi mož Evropske komisije.

Polaskal je Sloveniji, da je vplivna članica unije, čeprav je majhna. “V majhnih državah članicah ljudje ne verjamejo, da ima njihova država vpliv. Rad bi sporočil Slovencem, da Slovenija ima vpliv in da je Slovenija pozitiven akter v EU,” je poudaril.

Juncker je dejal, da predlogov iz bele knjige nikomur ne vsiljujejo, temveč jih dajejo v javno razpravo. Pričakuje široko razpravo o predlaganih scenarijih, pri čemer računa, da bodo v njej sodelovali tudi slovenska vlada, parlament in civilna družba.

Slovenski premier in šef Evropske komisije sta govorila tudi o drugih temah, med drugim o nadzoru na notranjih mejah unije, vključenosti mladih in brexitu. Cerar je znova izrazil slovensko nestrinjanje z ohranjanjem nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo in dodal, da je Slovenija pri tem vprašanju naletela “na velik posluh predsednika Evropske komisije”.

Glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško je Juncker dejal, da zagovarja spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča, k temu pa poziva tudi vpletene strani. “Verjamem, da bodo vsi spoštovali odločitev arbitražnega sodišč,” je bil odločen.

Hrvaški zunanji minister Ivo Stier je medtem zavrnil pričakovanja predsednika komisije, da bosta Hrvaška in Slovenija popolnoma in brezpogojno spoštovali odločitev arbitražnega sodišča. Stier je ocenil, da Junckerjevo mnenje “spodkopava avtoriteto Evropske komisije”, saj v pristojnosti komisije “ni reševanje dvostranskih sporov o meji”.

Cerar pa je s predsednikom komisije spregovoril tudi o vprašanju terana. Izrazil je pričakovanje, da bo komisija ustavila postopek za sprejem delegiranega akta o izjemi za Hrvaško glede terana.

Juncker je poudaril, da ima Bruselj namen braniti pravice Slovenije, še posebej ob “pojavu novih dejstev”. Potem ko so slovenski proizvajalci terana evropskemu komisarju za kmetijstvo Philu Hoganu predstavili informacijo o ponarejeni hrvaški dokumentaciji, ki je bila za komisijo nova, je Juncker zagotovil, da bodo preverili resničnost navedb, nato pa videli, ali bodo spremenili svojo odločitev. “Vedeti morate, da niste sami, ko gre za tako pomembno zadevo,” je poudaril.

“Stališče Slovenije je nespremenjeno. Za nas je teran slovensko vino s slovenskim geografskim poreklom in to smo zelo jasno povedali,” je dejal Cerar. Prepričan je, da mora biti teran slovensko vino brez izjem, zato je tudi v pogovoru izrazili to pričakovanje.

Juncker in Cerar pa sta popoldne sodelovala tudi na razpravi o prihodnosti EU z mladimi, ki so od njiju zahtevali več konkretnih odgovorov in manj praznih besed. Menili so, da mora EU, če hoče preživeti, njihova suvereno in argumentirano podana mnenja jemati resno.

Mladi so zaskrbljeni predvsem glede zaposlitev in prekarnosti ter migracij in odprtosti Slovenije. Med drugim jih zanimajo tudi brexit, legalizacija konoplje, pravice LGBT in vključevanje invalidov v politiko. Junckerju in Cerarju se je pri odgovorih na ta vprašanja pridružila tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc.