Da bo resnično izkoristila veter v jadrih, mora EU po Junckerjevih besedah napraviti dvoje: nadaljevati že dogovorjene projekte, kot so energetska, varnostna in bančna unija, unija kapitalskih trgov ter digitalni načrti, ter začrtati nove usmeritve.
Med prioritetami komisije do konca mandata je izpostavil krepitev trgovinske politike, novo industrijsko strategijo, pomen vodilne vloge unije v boju proti podnebnim spremembam, boljšo zaščito pred kibernetskimi grožnjami in stalno osredotočenost na migracije.
Med konkretnimi predlogi sta začetek trgovinskih pogajanj z Avstralijo in Novo Zelandijo, ki naj bi bila končana do konca mandata, torej v letu 2019, ter mehanizem za nadzor tujih vlaganj v evropskih strateških sektorjih v odziv na skrbi zaradi Kitajske.
Predlagal je tudi vzpostavitev evropske agencije za zaščito pred kibernetskimi napadi, ki so lahko po njegovih besedah za stabilnost demokracij in gospodarstev nevarnejši od pušk in tankov.
V povezavi z migracijami je izpostavil, da Evropa je in bo ostala celina solidarnosti, pohvalil Italijo, da brani čast Evrope v Sredozemlju, naštel vse dosežke, a obenem opozoril, da je treba podvojiti prizadevanja.
Do konca tega meseca je napovedal nov niz predlogov s poudarkom na vračanju nezakonitih migrantov, solidarnosti z “zibelko človeštva” Afriko in zagotovitvi zakonitih migracijskih poti, ki so po njegovih besedah nujne za starajočo se celino.
To so bile pobude, ki bi jih bilo treba po Junckerjevem prepričanju uresničiti v prihodnjih 16 mesecih, vendar ne bodo dovolj za pridobitev srca in glav Evropejcev, zato je predlagal še svoj lasten šesti scenarij za prihodnost Evrope do leta 2025.
Marca je namreč Junckerjeva komisija predstavila belo knjigo s petimi scenariji za prihodnost Evrope, nato pa še pet dokumentov za premislek o obrambi, sociali, proračunu, gospodarski in denarni uniji ter globalizaciji.
Šesti Junckerjev scenarij temelji na njegovem osebnem prepričanju, da je EU več kot enotni trg, denar, evro ter da je pri EU vselej šlo za vrednote. Temelji na treh načelih: svoboda, enakost in vladavina prava.
Izpostavil je pomen enakosti med majhnimi in velikimi, zahodnimi in vzhodnimi, južnimi in severnimi članicami. “Evropa mora dihati z vzhodnimi in zahodnimi pljuči, sicer se bo zadušila,” je ponazoril. V EU po njegovih besedah ne sme biti drugorazrednih državljanov, delavcev in potrošnikov.
Pri tem je pričakovano izpostavil pomen socialne Evrope in občutljivo politično vprašanje napotenih delavcev. V prizadevanjih proti “drugorazrednim delavcem” je predlagal vzpostavitev skupnega organa za nadzor izvajanja evropskih pravil za napotene delavce.
Opozoril je tudi na nujnost spoštovanja odločitev sodišč. “V EU vladavina prava ni izbira, je dolžnost,” je izpostavil. “V Evropi ima zakon mišice, niso mišice tiste, ki ustvarjajo zakon,” je ponazoril pomen vladavine prava v Evropi.
To je zlasti sporočilo poljski vladi zaradi sporne pravosodne reforme ter Madžarski in Slovaški, ki sta nedavno izgubili tožbo proti kvotam za razporejanje beguncev po uniji na Sodišču EU.
Svoboda, enake priložnosti in vladavina prava morajo biti tri načela, na katerih bo temeljila vse enotnejša, močnejša in vse bolj demokratična EU, je izpostavil šef komisije v govoru o stanju EU.
Da bi bila EU enotnejša, mora biti bolj vključujoča, je opozoril Juncker ter ocenil, da je skrajni čas, da Bolgarija in Romunija postaneta članici schengenskega območja, in da si tudi Hrvaška zasluži schengensko članstvo, takoj ko bo izpolnila vsa merila.
V skladu s pričakovanji je Juncker poudaril pomen krepitve evrskega povezovanja. Zavzel se je za oblikovanje položaja evropskega finančnega in gospodarskega ministra ter za vzpostavitev evropskega denarnega sklada.
Prav tako v skladu s pričakovanji se je zavzel za krepitev obrambnega sodelovanja, za delujočo obrambno unijo do leta 2025. V tem kontekstu je pozval k sprejemanju nekaterih zunanjepolitičnih odločitev s kvalificirano večino, kar omogoča zakonodaja EU.
Za učinkovitejši boj proti terorizmu je pozval k vzpostavitvi evropske obveščevalne enote, ki naj bi zagotovila samodejno izmenjavo podatkov o teroristih in tujih borcih med obveščevalnimi službami in policijami članic.
V povezavi s širitvijo je opozoril, da je za več stabilnosti v sosedstvu treba ohraniti verodostojno širitveno perspektivo za države Zahodnega Balkana. Čeprav širitve v tem mandatu ne bo, je očitno, da bo v prihodnosti EU imela več kot 27 članic.
Turčiji je posredoval ostro opozorilo, da ne vidi njenega članstva v uniji v “predvidljivi prihodnosti”. Turške oblasti je pozval, naj izpustijo evropske novinarje, saj “novinarji sodijo v urade, ne v zapor”.
V povezavi z zagotavljanjem bolj demokratične Evrope je izrazil podporo transnacionalnim volilnim seznamom ter pozval k združitvi položajev predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta.
Brexitu ni namenil veliko pozornosti. Ponovil je svoje dobro znano stališče, da bo odhod Britancev žalosten in tragičen dogodek v zgodovini EU, ter potrdil strategijo EU, da se bo osredotočila na prihodnost v sestavi 27 članic.
Vse igralce v EU je šef komisije pozval, naj zagotovijo, da bodo Evropejci leta 2019 odšli na volišča z jasnim razumevanjem, kako se bo v prihodnje razvijala EU.
V tem kontekstu je pozval k posebnemu vrhu EU dan po predvidenem brexitu, 30. marca 2019 v mestu Sibiu v Romuniji, ki bo takrat predsedovala EU, na katerem naj se sprejmejo odločitve, ki bodo zagotovile enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično EU.
