Danes je v Šoštanju potekala na prvi pogled nenavadna predstavitev. Krovni sindikat v elektroenergetiki, Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije, ter premogovniški Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije sta pri Ekonomskem inštitutu za 14 tisoč evrov naročila analizo, ki bi pokazala, kakšne stroške bi s sabo prinesla ukinitev tako Termoelektrarne Šoštanj (Teš) kot Premogovnika Velenje (PV). Prvo vprašanje je bilo, čemu sploh analiza. "Po različnih osnutkih energetskega koncepta Republike Slovenije je zaznati, da obstaja možnost prenehanja obratovanja Teša in posledično še PV že leta 2030. Javnost smo želeli opozoriti, kaj to pomeni za naše denarnice pa tudi za samo zanesljivost oskrbe električne energije v Sloveniji. To je bistvo," je povedal predsednik krovnega sindikata Branko Sevčnikar. France Križanič, ki je študijo v imenu inštituta predstavil, je poudaril, da trg električne energije v Evropi ne deluje po običajnem principu ponudbe in povpraševanja, saj vse države okoli nas subvencionirajo proizvodnjo električne energije. Ne zgolj vetrne, sončne elektrarne, temveč tudi termoelektrarne (primer je CRM-mehanizem, ki velja v Nemčiji, pri nas pa je padel v vodo). "Od leta 2010 do 2016 je nemška država proizvajalce električne energije subvencionirala s 139 milijardami evrov. Še leta 2011 je Nemčija potrošila približno toliko električne energije, kot je je proizvedla. Leta 2015 je devet odstotkov svoje končne porabe izvozila. To je skoraj štirikratnik celotne porabe električne energije v Sloveniji," je bil nazoren Križanič. Križanič meni, da bi blok 6 na trgu z lahkoto preživel, če na njem ne bi vladale opisane neracionalnosti. Četudi odplačuje kredit (odplačati ga mora še 595 milijonov evrov), bi lahko deloval s ceno 62 evrov za megavatno uro. Če (ko) termoelektrarn ne bi bilo več, druge države ne bi več subvencionirale proizvodnje električne energije, zato bi najnižja cena le-te znašala od 75 do 98 evrov za megavatno uro. "V Sloveniji bi tako k