Višje sodišče v Ljubljani je pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, da ima Igor Pezdirc, za katerim naj bi stal črnogorski poslovnež Alen Sijarić, predkupno pravico le na dveh parcelah, katerih solastnik je, od skupno 49, ki se prodajajo.

Odločiti bo moralo sodišče

Višje sodišče je zapisalo, da je treba tehtati med pravico predkupnega upravičenca, da to pravico uresniči, in pravico izbranega ponudnika do nakupa nepremičnin po ponujeni ceni, upoštevaje pri tem načelo sorazmernosti. “Takšno dajanje prednosti predkupnemu upravičencu ne bi bilo v skladu z namenom uzakonitve predkupne pravice, urejene v 124. členu SPZ, in bi pomenilo čezmeren poseg v pravico izbranega ponudnika do nakupa nepremičnin po ponujeni ceni,” je po poročanju Financ navedlo sodišče.

Odvetnik Marko Zaman, ki po navedbah časnika v postopku prodaje Tobačne zastopa upnika SGP Graditelj, predkupnega upravičenca in črnogorskega poslovneža Sijarića, se z argumentacijo višjega sodišča ne strinja. “Trdim, da predkupni pravici nasproti ne stoji pravica najboljšega ponudnika, temveč pravica lastnika. Predkupna pravica je v bistvu omejitev lastninske pravice, s kom lahko lastnik sklene prodajno pogodbo, ne pa poseg v pravico najboljšega ponudnika,” je za Finance dejal Zaman.

Stečajni upravitelj je pogodbo za prodajo premoženja najprej sklenil z avstrijsko družbo EWO – Bauträger, nato pa, ko je Pezdirc uveljavljal predkupno pravico, pogodbo sklenil s predkupnim upravičencem.

Višje sodišče pa se ni opredelilo do tega, ali je bila ponudba avstrijske družbe, ki je ponudila 25 milijonov evrov brez davka, skladna z razpisnimi pogoji. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da ni bila – ker je ponudnik priložil bančno garancijo v tujem jeziku brez žiga in ponudbi ni bil predložen overjen prevod izpisa iz uradnega registra.

Za mnenje, kako naj nadaljuje prodajo premoženja, bo Erman, kot je povedal za časnik, sedaj zaprosil sodišče.

Poleg avstrijske družbe in črnogorskega poslovneža je v igri za nakup premoženja tudi gradbena družba KPL, ki je želela prek sodišča doseči razveljavitev zbiranja zavezujočih ponudb oz. objave obvestila o izidu postopka, a ji to ni uspelo. Trdila je, da je že lani ob zbiranju nezavezujočih ponudb oddala zavezujočo ponudbo za 23,1 milijona evrov in da bi moral upravitelj izbrati njeno ponudbo.