Kaj so Mariborčani jedli v osemdesetih? Pohano? Kako vnesti življenje, vsebino in duh novega tisočletja v prostore preteklosti? Tja, kjer so nekoč brneli tovarniški stroji, ki so nato nepričakovano utihnili in je mesto industrijsko umrlo. Nehati sanjariti o preteklosti, a ohraniti žlahtno nostalgijo in iz nje pri snovanju novega vzeti le najboljše. To so misli, ki se te dni rojevajo na Visoki strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru, ki bo jutri spet podelila nagrado Ambasador gostoljubja. Tam, kjer se je življenje spet vrnilo v Cafovo ulico. Na vrtu hišne restavracije Sedem. Iz te snovi se tkejo zgodbe Gre za priznanje za najbolj obetavnega bodočega strokovnjaka v gostinstvu in turizmu. In ko VSGT izbira nominirance v svojih vrstah, gre zelo zares. Izbira je vse prej kot lahka. Toliko nagrad se blešči v njihovih vitrinah in okoli vratov študentov, ki z znanjem, pridobljenim v Mariboru, jemljejo dih sodnikom na najpomembnejših svetovnih tekmovanjih. Simona Božič Ko na VSGT izbirajo najboljše med najbojšimi, se vedno znajdejo pred težko odločitvijo."> Simona Božič Ko na VSGT izbirajo najboljše med najbojšimi, se vedno znajdejo pred težko odločitvijo. Gre za vrhunec tradicionalne prireditve, katere osnovno vodilo je aktivno vključevanje študentov te šole v lokalno okolje. Z mislijo na družbeno odgovornost so kot rdečo nit Ambasadorja gostoljubja 2017 izbrali "Iz te snovi se tkejo zgodbe". Gre za preizpraševanje identitete Maribora in ustvarjanje spomina na poteptano industrijsko, predvsem tekstilno dediščino. Navdih so našli v tujih primerih dobre prakse. V mestih, ki so preživela lastno industrijsko smrt, od Manchestra do Kemnitza in Porurja. Krompirjeva solata in flajšlaberli Še pred razglasitvijo zmagovalca bodo na šoli pripovedovali zgodbo o vzponu in zatonu nekdaj najpomembnejše gospodarske panoge v Mariboru, govorili o pomembnih ljudeh, ki so narekovali tempo industrijskega razvoja in oblikovali virtualno tekstilno panoramo mesto. Opozorili b