Peterokrako masivno stavbo, zgrajeno okoli leta 1885, so do sredine prejšnjega stoletja uporabljali za moške zapore, nato pa so si jo po delih podajali različni lastniki. Med drugim so bili tu nekoč vulkanizer, tiskarna, skladišča, celo nočni lokal, v zadnjem času pa je mogočna stavba bolj ali manj prazna in propada, čeprav velja za pomembno kulturno dediščino. Jugovzhodni trakt je celo zgodovinski spomenik zaradi t.i. Titove celice.
Leta 2008 je občina prenovila le severozahodni del kompleksa (t. i. Karantena), kjer je bila nekoč zaporniška bolnišnica, zdaj pa ga uporabljajo nevladne organizacije s področja ljubiteljske kulture. Na nasprotni strani so pred leti prenovili in s stekleno fasado obdali kompleks Mariborske razvojne agencije (MRA), medtem ko preostali objekt in okolica nista urejena.
V osrednjem delu kaznilnice je trenutno v pritličju depo strojev iz opuščenih industrijskih obratov v Mariboru in okolici, ki je kot tehnična industrijska dediščina v skrbi Muzeja narodne osvoboditve Maribor. “Če bo v sklopu načrtovanja ureditve nekdanje kaznilnice muzejski depo ostal ena od vsebin v tem objektu, se ob ureditvi nepremičnine lahko uredi kot ogledni depo z razstaviščem, ki prezentira obdobje industrijskega razvoja Maribora,” so za STA pojasnili na občini.
V preteklosti so že bile ideje, da bi v kompleksu uredili tehnični muzej, ali pa knjižnica, trgovine, pisarne in celo hotel. A vedno se je ustavilo pri denarju, ki bi bil potreben za nujna vlaganja, in razdrobljenem lastništvu stavbe, ki otežuje celovito rešitev. Za morebitne investitorje je težava tudi pomanjkljiva komunalna opremljenost območja, čeprav stoji tik ob eni od najbolj obiskanih točk v mestu – Europarku.
Na občini obnova kompleksa ni med prioritetami, ga je pa vključila v mednarodni projekt Urbact III, ki je namenjen iskanju inovativnih načinov za oživitev velikih zapuščenih stavb. Pod slikovitim naslovom Oživljanje spečega velikana so študenti mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo marca predstavili svoje zamisli in pokazali veliko možnosti za uporabo tudi objekta, kakršna je kaznilnica.
Med drugim so pokazali, da je čisto mogoče vanj umestiti nujno potrebne prostore Mariborske knjižnice ali plesni center oziroma prireditveno dvorano, ki mestu zdaj manjkata. Možno bi ga bilo tudi spremeniti v podaljšek Europarka s trgovinami, ateljeji in prostori za druženje. Najbolj futuristična pa je ideja, da se čez Titovo cesto uredi zeleno ploščad in celotno območje s kaznilnico pretvori v muzej, prostore kreativne industrije, celo stanovanja.
Na podlagi teh idej nameravajo na občini do sredine prihodnjega leta pripraviti “čim bolj razdelan lokalni akcijski načrt oživitve” objekta. Kdaj bi načrt lahko uresničili, pa je odvisno od uspeha pri iskanju investitorjev, ki bi podprli prenovo.
