Kot v četrtkovem prispevku na spletni strani piše revija, bo Türk danes na novem preizkusu, saj bo potekalo drugo poskusno glasovanje za generalnega sekretarja ZN v Varnostnem svetu. Türku, ki je na prvem glasovanju prejel 11 glasov s spodbudo kandidaturi in dva, ki sta mu jo odsvetovala, ima najhujšo konkurenco v nekdanjem visokem komisarju ZN za begunce Antoniu Guterresu, ki je dobil 12 glasov v spodbudo in nobenega glasu, ki bi mu kandidaturo odsvetovala, spominja Foreign Policy.
Kot dodaja, je Türk, čeprav se zunaj zaliva Turtle Bay (kjer je sedež ZN v New Yorku) drži ob strani, dobro znana osebnost v svetu diplomacije ZN. Med letoma 1992 in 2000 je služil kot prvi veleposlanik Slovenije pri ZN, nato pa je postal pomočnik generalnega sekretarja ZN za političnega zadeve. Na tem položaju je bil pet let.
Türkovi kolegi v ZN se spominjajo “pametnega in načelnega” učenjaka. V letih v New Yorku se je “kar dobro izkazal”, je povedal nekdanji član kabineta dveh generalnih sekretarjev ZN Robert Orr. “Pozna veliko ljudi in veliko ljudi pozna njega.”
Na drugi strani pa je več drugih uradnikov in diplomatov pri ZN, ki so tesno sodelovali s Türkom, izrazilo dvom v njegove vodstvene sposobnosti. Opisali so ga namreč kot prekomerno previdnega menedžerja z veliko manj karizme, kot jo ima njegov glavni izzivalec Guterres, nekdanji portugalski premier.
“Zdi se mi, da je Guterres osvojil srca in glave, medtem ko je Türk osvojil zgolj glave,” je povedal nek visok diplomat. Drugi so kritično govorili o Türkovem občutku, da je do nečesa upravičen – v povezavi z njegovim vihravim odhodom iz ZN pred več kot desetletjem, ko so ga spregledali pri napredovanju za položaj podsekretarja za politične zadeve.
Takrat je Türk napisal odstopno pismo, ki se je številnim njegovim podrejenim in kolegom zdelo zlovoljno. Menili so, da bi bilo častno, da bi Türk pogoltnil svoj ponos in odšel tišini, če je bil najboljši kandidat ali ne. Njegovo pismo pa je preprosto izpadlo kot posredno žaljivo do njegovega tekmeca za položaj, nigerijskega diplomata Ibrahima Gambarija.
Türk je v odgovoru na očitke glede načina odhoda iz ZN za Foreign Policy navedel, da te odločitve ne obžaluje. Takrat se mu je zdelo, da bi lahko naredil kaj dobrega za ZN. A želel se je tudi vrniti v akademsko življenje, ugotovil pa je tudi, da ima veliko željo po tem, da spiše prvi učbenik o mednarodnem pravu v slovenščini. Tega je končal leta 2007, ko je tudi vodil uspešno volilno kampanjo za predsednika.
Kot še piše Foreign Policy, ZDA še niso nakazale, kdo je zanje najprimernejši kandidat za generalnega sekretarja ZN, a ameriški diplomati na Türka že dolgo gledajo z naklonjenostjo.
Glede na ameriške diplomatske dosjeje, ki jih je leta 2007 objavil Wikileaks, je nekdanji ameriški veleposlanik Türka opisal kot “svetlečo zvezdo med slovenskimi politiki in diplomati”, ki je v času, ki ga je preživel v New Yorku, “odluščil vaško miselnost, ki jo številni njegovi sodobniki še kar ohranjajo”.
Kakšna je podpora Türku med evropskimi članicami VS ZN s pravico veta, je manj jasno. Velika Britanija in Francija očitno favorizirata Guterresa. Za zdaj tudi ni jasno, kako je zapisan pri Moskvi, pri čemer pa ima asa v rokavu.
Rusija je jasno nakazala svojo preferenco za kandidata iz skupine držav Vzhodna Evropa, ki še nikoli ni dala generalnega sekretarja. To pomeni, da bi Türk lahko prišel na vrsto. Sam je izrazil upanje, da mu bo uspelo premostiti ruske skrbi. “Vedno sem imel dobre delovne odnose z Rusko federacijo,” je navedel za Foreign Policy.
Vprašanje pa je, ali je Türk močan voditelj, ki si ga ZDA in evropske partnerice po lastnih navedbah želijo v Turtle Bayu za spopad s širokim naborom kriz.
Uradniki pri ZN pravijo, da si po desetih letih Ban Ki Moona, ki mu očitajo pomanjkanje hrbtenice, ko gre za vztrajanje pri stališčih ob pritiskih velesil, želijo navdihujočega voditelja. A nekateri v Türku ne vidijo takšnega moža.
“Spozna se na stvari,” je dejal nek uradnik pri ZN. “A sprašujem se, ali bi pred močjo govoril resnico. Menim, da ne. Če bi postal generalni sekretar, bi to bilo le nadaljevanje tega, kar imamo sedaj,” je dodal. Nek drugi uradnik pa ga je opisal kot zelo pametnega, zelo razgledanega, še posebej, ko gre za človekove pravice. “A še nikoli ga nisem pri nobeni stvari videl zavzeti trdnega stališča.”
A Türk pravi, da je pristaš usmeritve nekdanjega šefa Kofija Annana, da bi moral učinkovit kabinet generalnega sekretarja ZN delovati kot “brazilska nogometna ekipa – odlično kot posamezniki in učinkovito kot ekipa”. “Moje delo je bilo izvedeno v ekipnem duhu sodelovanja in kompromisa, v katerem bi lahko nekateri videli pomanjkanje ‘močnih stališč’. Imel sem svoj, blag način zagovarjanja stališč.”
“Ne pozabimo, da je kompromis najpogosteje ključna sestavina miru,” je še poudaril Türk. “Za ZN je to pomembno – v razmerah, ko se pogaja o mirovnih dogovorih in ko se med članicami VS ali v sekretariatu išče pristop enotne politike,” je še poudaril Türk.
