Kot je spomnila Kajfež Bogatajeva, je bilo o številki 55 odstotkov v preteklosti na evropski ravni veliko govora, zato ta ne preseneča. Prav tako ne preseneča čas sprejetja odločitve; če ne bi bila prestavljena zaradi covida-19, bi se v tem obdobju že končala letošnja podnebna konferenca v britanskem Glasgowu, obenem bo svet v soboto obeležil peto obletnico sprejema pariškega sporazuma, kar ima za vpletene še dodaten naboj.

“Skrajni čas je že, da je bilo to sklenjeno. V javnosti je ves čas moč zaznati občutek, da bomo glavnino ukrepov morali izvesti okoli leta 2050. To je zelo zgrešeno. Odločilna so leta od 2020 do 2030,” je poudarila klimatologinja.

Na navedbe nekaterih nevladnikov, da bi morala EU zastaviti še ambicioznejši cilj, je Kajfež Bogatajeva odgovorila, da bi bila številka 55 odstotkov idealna na globalni ravni. “Evropa se ima za velikega igralca, ampak v resnici nismo,” je spomnila. “Na račun bolj ambicioznih ciljev evropskih bi lahko dosegli nekaj več učinka, a Evropa se lahko odloči za 100 odstotkov in s tem poda čudovito sporočilo in dober signal, a roko na srce – potrebujemo Kitajsko in ZDA,” je izpostavila.

Tudi sicer bo odločitev EU o 55 odstotkih za nekatere od njenih članic velik zalogaj. Pri tem je seveda še odprta stvar notranje evropske razdelitve, a zagotovo se bo z velikimi izzivi spopadla od premoga močno odvisna Poljska, pa tudi nekatere druge države z višjim deležem fosilne energetike, kot sta denimo Danska in Luksemburg. “Pa tudi mi, če do 2030 ne bomo ugasnili Termoelektrarne Šoštanj, tega cilja ne moremo doseči,” je spomnila sogovornica.

V dogajanju, povezanem s covidom-19, ki je podnebne tematike za nekaj časa potisnil v ozadje, pa Kajfež Bogatajeva ne vidi le zastoja. “Na voljo bodo sredstva za okrevanje, govorimo o milijardah, o katerih pred letom nismo še nič vedeli,” je spomnila. “Če se bodo ta sredstva kanalizirala v podnebno politiko, so lahko cilji prihodnje leto celo bolj ambiciozni,” je menila.

Voditelji članic EU so danes v Bruslju po maratonskih pogajanjih dosegli dogovor o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990.lu