Plenković je na posvetovanju v zagrebškem hotelu Sheraton izpostavil, da bo hrvaška zunanja politika v naslednjih nekaj letih “verjetno največ pozornosti posvečala” odprtim vprašanjem s svojimi sosedami, ne glede na to, ali so članice Evropske unije ali ne.

“Pomembno je, da bomo trdni in vztrajni pri pojasnjevanju naših stališč. Milim, da je pomembno, da bomo pri pojasnjevanju hrvaških izhodišč o vseh odprtih vprašanjih, ne glede ali gre za BiH, Slovenijo, Madžarsko, Črno goro, Srbijo in delno tudi z Italijo, zelo natančni in artikulirani”, je povedal Plenković hrvaškim diplomatom v uvodnem delu drugega dne posvetovanj vodij hrvaških diplomatsko-konzularnih predstavništev.

Napovedal je, da se bodo več o odprtih vprašanjih s hrvaškimi sosedami pogovarjali na današnjem zaprtem delu posvetovanja, ko pričakuje tudi mnenja diplomatov o načinih za reševanje sporov.

Zbrane je nagovorila tudi podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić, ki je prav tako kot eno prednostnih nalog hrvaške diplomacije izpostavila urejanje odnosov s hrvaškimi sosedami. Poudarila je, da so hrvaško-slovenski odnosi širši in bolj večplastni, kot so odprta vprašanja, o katerih se je, kot je dejala, treba še naprej pogovarjati in iskati skupno sprejemljivo rešitev.

“Več nas povezuje kot ločuje in še naprej bomo iskali področja, ki naj povezujejo, ter zrelo in odgovorno reševali vprašanja, o katerih imamo različna mnenja, kot je vprašanje meje ali nekatera druga vprašanja,” je dejala Pejčinović Burićeva.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je med drugim navedla hrvaška prizadevanja, da bi se preostale države jugovzhodne Evrope pridružile EU in zvezi Nato. Ob tem je izpostavila vlogo procesa Brdo-Brioni pri ustvarjanju stabilnosti in varnosti tega dela Evrope.

Grabar-Kitarovićeva meni, da bo moral biti evropski jugovzhod tudi ena prednostnih tem hrvaškega predsedovanja EU v prvi polovici leta 2020.

Premier Plenković je danes tudi napovedal, da bodo med mandatom njegove vlade zvišali proračun zunanjega ministrstva za petino. Letošnji proračun hrvaške diplomacije znaša nekaj manj kot 662,6 milijonov kun (90 milijonov evrov) in je občutno nižji od odstotka državnega proračuna.

Hrvaška je letos odprla novo veleposlaništvo v Kuvajtu, načrtuje tudi odprtje diplomatskih predstavništev v Južni Koreji in Kazahstanu.

Posvetovanje hrvaške diplomacije se je začelo v četrtek, ko se je zbralo nekaj manj kot 90 veleposlanikov, generalnih konzulov in odpravnikov poslov z vseh hrvaških veleposlaništev.