Jutri in pojutrišnjem se v Sloveniji na uradnem obisku mudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je danes v Bruslju v Evropskem parlamentu predstavil dolgo pričakovano belo knjigo o prihodnosti EU. Slovenija in z njo slovenski državni vrh, predsednik vlade Miro Cerar, predsednik republike Borut Pahor in predsednik državnega zbora Milan Brglez, bodo tako prvi v EU dobili priložnost, da kot predstavniki ene od najmanjših in najmanj vplivnih članic evropske integracije z Junckerjem razpravljajo o prihodnosti EU, ki se po brexitu in mnogih drugih krizah sooča s krizo identitete. Pet scenarijev, bistven tretji Bela knjiga o prihodnosti Evrope je prispevek Evropske komisije k vrhu v Rimu 25. marca 2017, ko bo EU proslavila svojo 60-letnico. “Pred 60 leti so se idejni očetje Evrope celino odločili združiti ne z vojaško silo, temveč z močjo prava. Ponosni smo lahko na vse, kar smo dosegli od tedaj. Tudi naš najtežji dan v letu 2017 bo precej lepši od katerega koli dne, ki so ga naši predniki preživeli na bojiščih,” je danes pred evropskimi poslanci povedal Juncker. K temu je dodal, da mora EU zdaj svoj pogled usmeriti v prihodnost in se odločiti, kako bo oblikovala vizijo svoje prihodnosti v sestavi 27 držav članic brez Velike Britanije. V beli knjigi je Evropska komisija opredelila pet scenarijev, kako bi se lahko EU razvijala do leta 2025, do konca leta pa naj bi se evropski voditelji poskušali zedinili o najbolj sprejemljivem. Scenarij 1 Tako kot doslej, kot že ime pove, ne prinaša sprememb, hkrati pa je po navedbah komisije verjetno najteže uresničljiv, saj je vrzel med besedami in obljubami na eni strani ter dejanji in rezultati na drugi ogromna. EU se v tem primeru osredotoči na izvajanje svojega programa reform v skladu s političnimi usmeritvami Evropske komisije. Scenarij 2 Samo enotni trg pomeni postopno ponovno osredotočanje zgolj na enotni trg, ker 27 držav članic na številnih drugih področjih ni več sposobno najti skupnih točk. Do leta 2025 bi to
