Aplikacija bo na voljo prihodnji teden na spletni strani Karitasa. Aktivnosti potekajo v sklopu projekta Zdrav zavarovan in pravično plačan, ki ga financira ministrstvo za zdravje.

Zloženka med drugim vsebuje opis, kaj sodi med najpogostejše oblike izkoriščanja odraslih, kakšne so lahko zdravstvene težave pri žrtvah, kako prepoznati, da gre za žrtev trgovine z ljudmi, kaj ob tem storiti in kam se žrtve lahko obrnejo po pomoč.

Na Karitas sicer ocenjujejo, da je glavni razlog za trgovino z ljudmi, ki jo imenujejo tudi sodobno suženjstvo, poglabljanje revščine milijonov ljudi po svetu, njihovo iskanje priložnosti za preživetje, na drugi strani pa težnja posameznikov po izkoriščanju in dobičku.

Žrtev trgovine z ljudmi lahko postane kdorkoli, ne glede na spol, starost, izobrazbo, poklic, narodnostno pripadnost, kraj bivanja ali želje, pa so navedli na spletni strani Društva Ključ, ki se tudi bori proti trgovini z ljudmi.

Po navedbah Karitasa se žrtve trgovine z ljudmi soočajo z mnogimi zdravstvenimi težavami, kot so pomanjkanje spanja in hrane, z ekstremnim stresom, psihičnim in spolnim nasiljem, dolgimi delavniki brez počitka in nevarnim delom. Večina žrtev nima pravočasnega dostopa do zdravstvene oskrbe, zato se težave z zdravjem pogosto še stopnjujejo. Mnogo žrtev se zato sooča s posttravmatskimi stresnimi motnjami, depresijo in samomorilnostjo, so zapisali.

Pri pristopanju do domnevne žrtve trgovine z ljudmi svetujejo, da se poskrbi za varnost, zaupnost, pomemben pa je tudi individualen pristop. “Do žrtve moramo biti spoštljivi in empatični, treba jim je aktivno in odzivno prisluhniti ter upoštevati znake v primeru, da potrebujejo odmor. Obenem je treba ohranjati strokovnost in jim verjeti,” pravijo na Karitasu. Žrtev tudi nikoli ne smemo soditi, ampak jim je treba vedno ponuditi pomoč.

Žrtve lahko pomoč med drugim poiščejo tako, da pokličejo policijo, podajo anonimno e-prijavo na spletni strani e-uprave, pokličejo na Slovensko karitas ali na Slovensko filantropijo.