Da bi bilo pokrajine treba ustanoviti čim prej, so menili na seji navzoči predstavniki združenj občin. Po besedah predstavnika Skupnosti občin Slovenije Darka Frasa bi bile pokrajine potrebne zato, da se z njimi institucionalizira povezovanje občin. Povezovanje slednjih zgolj na interesni ravni namreč ni dovolj, je opozoril.
Predsedniku Združenja občin Slovenije Robertu Smrdelju se zdi nesprejemljivo, “da strategijo sprejemamo na način, da se pokrajine povsem zaobide”. Po njegovem mnenju namreč nadaljnji preboj na področju lokalne samouprave brez pokrajin ni mogoč. Za pokrajine se je zavzel tudi predstavnik Združenja mestnih občin Slovenije.
Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja je temeljna težava, da pokrajine še niso ustanovljene, v tem, da nikoli niso bile opredeljene njihove pristojnosti. Zato želijo s to strategijo po njegovih besedah najprej določiti prav te. “Če namreč najprej ne naredimo tega koraka, potem bo ustanovitev pokrajin dejansko šla zgolj v smer dodatne birokratizacije, administracije in dodatnih stroškov,” je dejal.
Da se je o pokrajinah smiselno pogovarjati šele, ko bodo določene njihove pristojnosti, je ocenil tudi Jani Möderndorfer (SMC): “Občine velikokrat postavljajo vprašanje, katere pristojnosti bo na pokrajine prenesla država, pozabljajo pa, da bodo morale tudi one povedati, katere svoje pristojnosti bodo prenesle na pokrajine.”
Nujno sejo odbora DZ za notranje zadeve so v SDS zahtevali, ker so jih zmotili tudi nekateri drugi zapisi v strategiji. Po besedah Tomaža Lisca jih moti, da strategija predvideva ukinitev statusa mestne občine občin Ptuj, Slovenj Gradec, Nova Gorica in Murska Sobota. V strategiji se po njegovem mnenju tudi bolj kaže želja po centralizaciji kot decentralizaciji države.
Koprivnikar je takšne navedbe zavrnil. “Ukinjanje statusov mestne občine ni napisano nikjer,” je dejal. Vsebuje pa strategija po njegovih besedah dikcijo, da se bo preverilo, ali nekatere občine izpolnjujejo pogoje za mestno občino, “vendar ne v smislu, da se jih ukine, ampak da se ukrepa, da bi pogoje spet izpolnjevale”.
Neresnične so po njegovih besedah tudi navedbe o centralizaciji oziroma tem, da država Ljubljani s posebnim dogovorom, podpisanim pred časom, namenja 300 milijonov evrov. “Dogovor prinaša zgolj dogovor, kako bosta občina in ministrstva izvajala nekatere skupne projekte, ki so že financirani iz proračunov posameznih ministrstev,” je dejal.
V SDS odboru v sprejem predlagajo kar nekaj sklepov, vendar ta danes o njih še ni odločal. Razpravo je moral namreč prekiniti, ker se je ob 10. uri začela izredna seja DZ.
