K izboljševanju kakovosti zraka je v Ljubljani skozi leta največ doprinesel razvoj daljinskega sistema ogrevanja, je na dogodku, ki poteka v okviru akcije Za lepšo Ljubljano 2019, spomnila Seršenova. Leta 2015 je ta sistem pokrival 74 odstotkov prebivalcev, do leta 2024 je cilj ta delež dvigniti na 80 odstotkov.

V zadnjih letih je tako občutno upadlo onesnaženje s trdimi delci PM10. Leta 2006 je bila tako denimo v centru Ljubljane mejna vrednost koncentracije teh delcev presežena 155 dni v letu, lani pa zgolj še 51 in še to v času kurilne sezone. Glavni razlog za trde delce v zraku so tako po oceni Seršenove individualne kurilne naprave, tudi tiste iz drugih občin v ljubljanski soseščini. Je pa vodja oddelka za varstvo okolja na Molu opozorila, da so z vidika PM10 problematični denimo tudi kamini, ki jih v zadnjem obdobju marsikdo vgrajuje v svoj dom.

Medtem pa se v zadnjih letih povečuje raven dušikovih oksidov, kar je težava ne le Ljubljane, ampak tudi številnih drugih evropskih mest. Po besedah Seršenove razlogi za to niso uradno potrjeni, jih pa lahko pripišemo predvsem dizelskim vozilom. “V prihodnje bo treba pozornost nameniti predvsem dušikovim oksidom,” je opozorila.

Sicer pa na področju energetike ljubljanska mestna občina stanje med drugim izboljšuje s širitvijo vročevodnega in plinovodnega omrežja ter priključevanjem novih stavb, prehodom s premogovne tehnologije na plinsko v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana, energetsko obnovo objektov v občinski lasti ter ukrepi na področju malih kurilnih naprav.

Danes je Mol predstavila tudi kolesarski letopis za leti 2016 in 2017. Prometna politika Mola do leta 2020 predvideva, da bi se 35 odstotkov poti opravilo peš, 16 odstotkov s kolesom, 16 odstotkov z javnim potniškim prometom in 33 odstotkov z avtomobilom. “Delež pešačenja že dosegamo,” je pojasnila Vita Kontić z Mola.

S kolesi je bilo leta 2013 opravljenih okoli 11 odstotkov poti v prestolnici. 16 odstotkov bi do danes lahko že dosegli, a mora to potrditi raziskava, je dodala.

Števci kolesarskega prometa, ki beležijo število kolesarjev na sedmih lokacijah v Ljubljani, so leta 2016 zabeležili 3,81 milijona voženj kolesarjev, leta 2017 pa 3,74 milijona. Ljubljana ima sicer skupno 260 kilometrov urejenih kolesarskih poti, kolesarjenje v napačno smer je dovoljeno v 70 enosmernih ulicah. Kolesom je na voljo več kot 10.000 stojal, kamor jih lahko lastniki pripnejo. Kolesarji lahko, ob prilagajanju pešcem, kolesarijo tudi na več kot 10 hektarjih površin za pešce v mestnem središču.

K razmahu kolesarjenja v Ljubljani prispevajo številni ukrepi, kot so kolesarjem prijazne prenove cest, odprava “črnih točk”, kolesarske servisne postaje, kolo parki ter sistem izposoje koles Bicikelj. Letos v Molu med drugim napovedujejo odprtje še enega bike parka, izbirajo tudi lokacije za 20 novih postajališč Biciklja.

Ta sistem ima sicer trenutno 59 postaj, 590 koles, od maja 2011 pa so uporabniki z njim opravili več kot šest milijonov voženj. Letnih naročnin je okoli 33.500, uporabnikov je približno 131.000. Bicikelj je velika uspešnica, je poudarila Kontićeva: “V Ljubljani smo prvi na svetu po številu izposoj koles glede na število prebivalcev.”

Prav tako Ljubljana za leto 2017 zaseda osmo mesto na lestvici Copenhagenize Index, ki izbira kolesarjem najprijaznejša mesta na svetu. Lestvico sestavljajo na vsaki dve leti in v Molu že nestrpno pričakujejo letošnjo. Kot je še dodala Kontićeva, največje ovire za kolesarjenje v Ljubljani predstavljajo vreme ter gradbišča.