Kot je povedal Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, sta v neposredni bližini dva takšna prehoda: nesrečni v Grabah, ki je terjal dve smrtni žrtvi domačinov, ter v sosednjem Obrežu. Oba sta zadnja tri leta povezana z 2,5 kilometra povezovalne ceste, ki je bila zgrajena prav z namenom povečanja varnosti in postavitve avtomatske zapornice na tem prehodu. "Prva faza je bila opravljena, občina je speljala postopke, a pozneje na državni strani ni bilo povedanega nič konkretnega, kdaj bodo projekt realizirali. To bi se moralo že zgoditi, a očitno tudi zaradi finančnih razmer iz tega ni bilo še nič," je dejal župan in dodal, da v preteklosti tako hude nesreče sicer res ne pomnijo, so pa zapornice zanj edina primerna rešitev. Na direkciji za infrastrukturo so za STA pojasnili, da so križanja cest in železnic lahko urejena nivojsko ali izvennivojsko. Trenutno je na javnem železniškem omrežju evidentiranih 759 nivojskih prehodov, od katerih je 273 zavarovanih z avtomatsko napravo in polzapornicami, 19 z avtomatsko cestno signalizacijo, 23 z mehanskimi zapornicami, sedem z zapornim brunom, 437 pa je zavarovanih s prometno signalizacijo, torej z Andrejevim križem oziroma kombinacijo znakov, ki napovedujejo približevanje železniškemu prehodu. Nivojski prehodi, ki imajo nižjo stopnjo tehničnega varovanja, so na najmanj obremenjenih cestah po vsej Sloveniji, torej tam kjer je cestni in železniški promet najmanjši, pojasnjujejo na direkciji. Cestno železniška križanja so zavarovana glede na stopnjo prometa, ki se odvija preko teh prehodov, nivojske prehode pa z avtomatsko napravo za zavarovanje in polzapornicami zavarujejo prioritetno glede na cestni in železniški promet in v skladu s pravilnikom. V zadnjih letih je bilo s pomočjo evropskih sredstev zgrajena vrsta nadvozov oziroma podvozov na glavnih in regionalnih cestah, saj so izvennivojska križanja najbolj varna, ker onemogočajo križanja poti vlaka z drugimi oblikami prometa. To so počeli celovito na večjih odsekih, samo