Po pojasnilih direktorice direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor se blato loči na tisto, ki prihaja iz komunalnih čistilnih naprav, in na blato iz industrijskih čistilnih naprav. Z blatom iz komunalnih čistilnih naprav v Sloveniji nimamo težav, saj ga je možno odlagati na kmetijska zemljišča.

Težave so z blatom iz industrijskih čistilnih naprav, ki je onesnaženo s težkimi kovinami in nevarnimi snovmi, zato ga na kmetijska zemljišča ni moč odlagati.

Po mnenju Boltejeve bi zdaj morali investirati nekaj denarja v industrijske čistilne naprave z namenom zmanjšati količine blata.

“Moramo se dogovoriti, kaj bomo naredili s tem blatom. Ministrstvo vodi pogovore z vsemi zbiralci blata in išče rešitve kako naprej,” je dejala.

Glede nakopičenih nagrobnih svečah je pojasnila, da jih bodo odpeljali na podlagi interventnega zakona, ki je bil sprejet decembra lani. Na podlagi tega zakona je bilo za odvoz označenih 13.700 ton odpadne embalaže in 696 ton odpadnih sveč. Za ta namen je okoljsko ministrstvo rezerviralo 2,4 milijona evrov.

Težave pa so se pojavile pri izvajalcih, ki jih odvoz odpadnih sveč zaradi nizkih cen ne zanima.

Po oceni Boltejeve Slovenija od leta 2016 sledi direktivam EU glede ravnanja z odpadki. Slovenija tako povečuje delež zbranih in recikliranih odpadkov.

Leta 2017 je bilo tako zbranih 6,1 milijona ton nenevarnih in nevarnih odpadkov, ločeno je bilo zbranih 70 odstotkov odpadkov, potem ko je bil ta delež leta 2009 18-odstotni. V prihodnjih letih pa je treba delež recikliranih odpadkov povečati na 65 odstotkov, je še dejala Boltejeva.