V Siriji naj bi danes ob sončnem zahodu začela veljati prekinitev ognja, kar naj bi pomenilo morebitni začetek trajnejšega miru v državi, kjer je v več kot štiriletni vojni doslej umrlo že okoli 300 tisoč ljudi, približno polovica od 22 milijonov prebivalcev pa je morala zapustiti domove. O premirju sta se v noči na soboto v Ženevi dogovorila ameriški zunanji minister John Kerry in njegov ruski kolega Sergej Lavrov, na pogajanjih pa ni bilo ne predstavnikov sirskega režima ne opozicije. Prekinitev ognja pa ne bo veljala za pripadnike samooklicane Islamske države in uporniške skupine Džabat Fatah Al Šam oziroma nekdanje Fronte Al Nusra, ki jih vsi štetejo za teroriste. Prepričati akterje na terenu Kerry in Lavrov bosta morala o prekinitvi ognja v prvi vrsti prepričati tiste, ki se borijo na terenu: Američani pripadnike zmerne sirske opozicije, zlasti tiste iz Osvobodilne sirske vojske, ter Kurde, Rusi pa režim predsednika Bašarja Al Asada. Kerry je sicer izrazil upanje, da bo mirovni načrt zmanjšal nasilje, olajšal trpljenje in obnovil prizadevanja za mir in politično tranzicijo v Siriji. O usodi predsednika Asada se ministra nista dogovorila, vendar je vodja ameriške diplomacije izrazil upanje, da bo Rusija pritisnila nanj, da zaustavi konflikt in pride za pogajalsko mizo. Lavrov pa je povedal, da se jima je kljub težavam, nezaupanju in oviram uspelo dogovoriti o paketu dokumentov, ki ustvarjajo pogoje za vrnitev k političnemu procesu. Eden ključnih delov dogovora, ki naj bi tako začel veljati ravno na muslimanski praznik kurban bajram, je, da se Asadove in opozicijske sile umaknejo od poti za oskrbo obleganega Alepa s humanitarno pomočjo. Lavrov je sicer dejal, da ne more stoodstotno obljubiti, da se bodo vse strani držale premirja. Če se ga bodo držale teden dni, pa bodo začele ameriške in ruske zračne sile skupaj napadati pripadnike skupine Džabat Fatah Al Šam in Islamske države. Zunanja ministra sta se dogovorila tudi že o območjih, kjer bodo napadali. Tam bo do