Šabeder, ki je dobro leto vodil Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, je v predstavitvi pred poslanci poudaril, da je državljanom treba zagotoviti dostopno in kakovostno javno zdravstvo. Napovedal je sistemski pristop pri krajšanju čakalnih dob, zmanjševanje administrativnih obremenitev ter posodobitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Napovedal je, da bo v primeru izvolitve njegov prvi korak reševanje problematike družinskih zdravnikov na tistih lokacijah, kjer so trenutno težave, torej v Nazarjah in Kranju. Nato pa se namerava seznaniti z odprtimi prioritetam in ekipo.
Pripravljen je sodelovati z vsemi strankami in prisluhniti njihovim predlogom. Vseh bodočih sodelavcev na ministrstvu še ne pozna, trenutno pa se pogovarja s kandidati za državne sekretarje. “Ne bodo politično imenovani, iskali bomo strokovne kandidate,” je poudaril.
Ob morebitni ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo treba po njegovem mnenju zagotoviti stabilni in dolgoročni vir financiranja. Med možnimi predlogi je Šabeder navedel dvig prispevne stopnje po načelu solidarnosti, davek na zdravstvo ter davek na alkohol, tobak in sladke pijače.
Ravno o dopolnilnem zavarovanju se je vrtel večji del razprave in vprašanj poslancev na večurnem zaslišanju. Na dodatna vprašanja, kako zagotoviti sredstva ob morebitni ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, je priznal, da “ta trenutek ne ve, kaj je najboljša rešitev”. Zagotovil pa je, da ni povezan s kakšno od zavarovalnic in torej ni v koliziji interesov, pač pa se “vedno lahko odloči po najboljši in svobodni volji”.
Veliko vprašanj se je dotikalo problematike družinskih zdravnikov. Po Šabedrovih besedah je prvi nujni korak, da “sedemo skupaj in najdemo rešitev”. Ponovil je, da je treba povečati število specializacij in dvigniti zanimanje študentov medicine za poklic družinskega zdravnika.
Šabeder je v zadnjem delu več kot sedemurnega zaslišanja, ki so ga zaradi seje DZ morali prekiniti dvakrat, spregovoril tudi o prijavi vodstva UKC Ljubljana, ki je policiji in Komisiji za preprečevanje korupcije prijavilo poskus vplivanja na vodstvo UKC pri izbiri vzdrževalca opreme, ki so ga iskali z javnim razpisom.
Dogodek se je zgodil konec januarja in so ga nemudoma prijavili pristojnim organom, je Šabeder odgovoril na očitek, da so ga prijavili šele sedaj, čeprav je prvi direktor ljubljanskega kliničnega centra Janez Zemljarič, ki naj bi klical v UKC, sam trdil, da je z UKC v rednih stikih. Šabeder je še zatrdil, da Zemljariča ne pozna in ni bil z njim nikoli v stiku.
Kar pa se tiče boja proti korupciji pri nabavi opreme, Šabeder rešitev vidi v vzpostavitvi nacionalnih standardov in normativov, ki bodo veljali za vse zdravstvene zavode, po njegovem mnenju pa bo treba tudi spremeniti zakonodajo na področju javnega naročanja. Zatrdil je tudi, da so v UKC vse sume korupcije prijavili ustreznim organom.
Šabeder se ni mogel izogniti vprašanjem o programu otroške srčne kirurgije in Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni (NIOSB). Na vprašanje, ali bo uvedel sistemski nadzor nad delovanjem NIOSB, je dejal, da se bo do tega opredelil v kratkem. “Je pa smiselno, da se na ugotovitvah, ki bi jih nadzor pokazal, vsi za vse večne čase naučimo, kaj je prav in kaj je narobe,” je poudaril.
Poslanci bodo o imenovanjih Šabedra za ministra za zdravje in Simona Zajca za okoljskega ministra odločali na sredini seji DZ.
