Projekt tudi predvideva izgradnjo nove vstopne postaje z razširjenim parkiriščem in dodatno ponudbo ter prenovljeno žičniško infrastrukturo z vso dodatno opremo. Za naložbo bi se 75 odstotkov zagotovilo iz evropskih in državnih sredstev, preostanek pa s pomočjo posojil in investitorjev.

Kot je povedal Vincent Tassart, direktor podjetja Stem International, ki je pripravilo idejno zasnovo, je glavni namen prenove vzpostavitev atraktivnega zimsko-poletnega središča, ki bi sodilo med pet najboljših v Sloveniji.

Iz dokumenta izhaja, da je gradnja nove krožno-kabinske žičnice ocenjena na 24 milijonov evrov, za naložbe v infrastrukturo na smučišču bi namenili 15 milijonov evrov, za novo vstopno postajo osem milijonov evrov, za objekt z gostinsko ponudbo na izstopni postaji pa pet milijonov evrov.

“Če želimo uloviti vse zastavljene roke, moramo do maja prihodnje leto imeti vso potrebno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem in vsemi soglasji. Ne moremo čakati, da bomo dobili denar samo od Evrope, ampak moramo dobiti investitorja, s katerim se že pogovarjamo,” je povedal bovški župan Valter Mlekuž.

Poslanec SDS Danijel Krivec, ki je nekdaj predsedoval skupini za ponovno oživitev kaninskega smučišča, je napovedal, da si bodo prizadevali pridobiti podporo države. Zato bodo dokumentacijo najprej predstavili resornim ministrstvom, nato pa se bodo v sodelovanju z italijanskim smučiščem Sella Nevea potegovali tudi za evropska sredstva. Prav vidik vzpostavitve čezmejnega smučišča je po Krivčevem mnenju ključen za podporo Evrope pri črpanju neizkoriščenih sredstev iz zdajšnje finančne perspektive.

Podporo projektu je izrazil tudi podpredsednik Deželnega sveta Furlanije – Julijske Krajine Stefano Mazzolini. “Preliminarni projekti so pripravljeni, prav tako je dežela že zagotovila 25 milijonov evrov za smučarske projekte v regiji, s katerimi namerava pokriti svoj delež pri sofinanciranju evropskih projektov,” je zagotovil Mazzolini.

Prenovi najvišje ležečega smučišča v Sloveniji pripisujejo velik pomen tudi v Združenju slovenskih žičničarjev. “Če slovenska smučišča v naslednjih 10 letih ne bodo začela z intenzivnim vlaganjem, bodo naprave ne le nekonkurenčne, ampak tudi nevarne. Zakonodaja je zelo jasna, proizvajalci opreme zahtevajo vzdrževanje in obnove. Brez pomoči države in lokalne skupnosti si smučišča na dolgi rok ne bodo mogla privoščiti obnove svojih sistemov,” je opozorila predsednica združenja Manuela Božič Badalič.