Poleg Slovenije so Evropski komisiji sredi tega tedna notifikacijo glede odstopa od sistematičnega nadzora po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) poslale še Hrvaška, Madžarska, Italija, Bolgarija, Finska in Grčija. To so vse države, ki imajo kopensko ali tudi morsko zunanjo schengensko mejo, ki jo je treba spričo zadnjih terorističnih napadov, predvsem v Franciji in Belgiji, od 7. aprila letos poostreno varovati. Ali pa države skušajo trenirati schengenski režim, čeprav (še) niso v njem. V dekretu Evropske komisije strožji oziroma striktni nadzor pomeni sistematičen pregled oziroma preverjanje osebnih podatkov vseh potnikov, ki zapuščajo schengensko območje ali pa v njega vstopajo, v različnih bazah podatkov. V schengenskem območju je 26 držav, 22 jih je članic Evropske unije, zraven pa so še Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein ter žepnice Monako, San Marino in Vatikan. Skupaj je to okoli 400 milijonov ljudi, med katerimi so notranje meje praktično ukinjene. V brežiški občini opozarjajo, da so večkilometrski zastoji na avtocesti proti mejnemu prehodu Obrežje povzročili težave prebivalcem vasi ob slovensko-hrvaški meji. Lokalna skupnost je zato na ministrstvo za notranje zadeve naslovila pobudo za sestanek. To naj bi se zgodilo v naslednjem tednu, so sporočili iz občine. Brežiški župan Ivan Molan od sestanka pričakuje predvsem predloge ukrepov za normalizacijo življenja državljanov ob meji – za nemoten dostop do prebivališč in tekoč prehod za vse tiste, ki dnevno prestopajo mejo zaradi dela. (uč) Po pisanju Euroobserverja je zunanjo schengensko mejo leta 2015 prečkalo več kot 200 milijonov potnikov. Zdi se, da so največje težave in zastoji na slovensko-hrvaški kopenski meji. Seveda, ko pa to mejo letno v obe smeri prestopi okoli 50 milijonov potnikov, torej četrtina vseh. Slovenija je zato že po dveh dneh občasno prešla na ciljno preverjanje potnikov, torej le tistih iz tretjih držav, da so se vrste vsaj nekoliko skrajšale. Toda v Bruslju opozarjajo
