V raziskavi je sodelovalo 8316 učencev iz 269 osnovnih šol, od tega 4293 učencev šestih razredov in 3798 učencev osmih razredov. Na zavodu so pri tem predvsem raziskovali, kje učenci po lastnih navedbah doživljajo največji stres, koliko so izpostavljeni stresnim dogodkom ter kakšne so razlike med tistimi, ki menijo, da so pod stresom, in tistimi, ki menijo, da niso.
Po besedah Tanje Rupnik Vec z zavoda za šolstvo rezultati kažejo, da učenci v povprečju šolo doživljajo manj stresno, kot bi pričakovali. Na lestvici od 15 do 75 je namreč njihovo doživljanje stresa v povprečju doseglo 37,5 točke, pri čemer je bila srednja stopnja stresa določena pri 45 točkah. “S tem nam učenci sporočajo, da vse, kar je potencialno obremenjujoče za nas, zanje ni tako veliko breme,” je dejala. Ocena stresa se sicer s starostjo povečuje, kar pomeni, da učenci osmih razredov v šoli čutijo večji stres od tistih iz šestih razredov.
Največji vir stresa po raziskavi za učence predstavljata ocenjevanje in veliko število predmetov na dan, medtem ko odnosi s sošolci in učitelji, pričakovanja staršev ter dejavnosti izven šole za učence ne predstavljajo pomembnega vira stresa, kaže raziskava.
Po besedah Branka Slivarja z zavoda z šolstvo so učenci ocenili, da so stresu oziroma negativnim dogodkom najpogosteje izpostavljeni med poukom, kar meni okoli polovica učencev. Pri odnosih s sošolci in učitelji ter pri učenju pa stresu niso prav pogosto izpostavljeni. Raziskava sicer tudi v tem delu kaže, da so dogodki, ki za učence pomenijo breme, bolj pogosti v osmem kot v šestem razredu.
V raziskavi so tudi preverjali, kako sam stres vpliva na učence. Ugotovili so, da učenci znakov stresa v povprečju ne doživljajo prav pogosto, izjema so utrujenost, nezmožnost koncentracije ter občutki napetosti, ki jih dve tretjini učencev doživlja precej ali zelo pogosto, je navedeno v rezultatih raziskave. Fantje se na stres odzivajo predvsem z nekaterimi negativnimi vedenjskimi znaki, deklice pa v obliki negotovosti, napetosti in s pomakanjem apetita, je še pokazala raziskava.
Raziskavo je zavod zasnoval v dogovoru in sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal minister Jernej Pikalo, bodo njeni izsledki pomembna informacija pri prihodnjem načrtovanju šolskih politik, predvsem pri pripravi nove bele knjige kot ključnega strateškega dokumenta na tem področju. Priprava slednjega na ministrstvu namreč ravno poteka.
