Kavanaugh je pred prisego dejal, da vrhovno sodišče ni strankarska ali politična ustanova in obljubil, da bo “timski igralec” v ekipi devetih sodnikov in sodnic. Zagotovil je, da ni zagrenjen zaradi prepirljivega in čustvenega procesa potrjevanja v senatu, kjer se je soočal z obtožbo spolnega napada in omenil, da bodo ženske vse štiri sodne pomočnice, ki bodo delale zanj na vrhovnem sodišču.

Preden je dal roko na Sveto pismo in ponavljal prisego za upokojenim vrhovnim sodnikom Anthonyjem Kennedyjem, se je predsednik ZDA Donald Trump v imenu vseh Američanov javno opravičil njemu in njegovi družini zaradi trpljenja, ki so ga morali prestati.

Slovesna prisega je potekala med drugim pred vsemi vrhovnimi sodniki ZDA, opazna pa je bila odsotnost prve dame ZDA Melanie Trump, ki se je preko tiskovne predstavnice izgovorila na “že dolgo prej dogovorjene neizogibne obveznosti”, o katerih pa podrobnosti niso znane. Prva dama se je vrnila s samostojne afriške turneje, na zadnji postaji v Egiptu pa je v soboto menila, da je Kavanaugh visoko usposobljen za vrhovno sodišče.

Na vprašanje, ali verjame Christine Blasey Ford, ki je Kavanaugha obtožila spolnega napada pred 36 leti, pa je prva dama ZDA povedala, da je potrebno pomagati vsem žrtvam, ne glede na to skozi kakšne zlorabe so šli. “Sem proti vsem oblikam zlorab ali nasilja,” je dejala.

Čeprav mu krivda za spolni napad ni bila ne dokazana in ne zavržena, je Trump Kavanaugha razglasil za povsem nedolžnega in dejal, da je to dokazala zgodovinsko najbolj temeljita preiskava doslej.

Preiskava FBI je trajala le tri dni in agenti pri tem niso smeli zaslišati vseh prič, kakor tudi ne Kavanaugha in njegove tožnice, profesorice psihologije Christine Blasey Ford.

Trump je že zjutraj v ponedeljek dejal, da je šlo za sramotno demokratsko prevaro, zaradi katere bodo številni demokrati 6. novembra volili republikance. “Sicer bo naša država postala nova Venezuela,” je dejal Trump.

Kavanaugh je pred predsednikom vrhovnega sodišča Johnom Robertsom uradno prisegel že v soboto, do svojega novega delovnega mesta pa se je moral s pomočjo policije prebiti skozi množico protestnikov, ki še niso odnehali.

Kavanaugha je Fordova na zaslišanju v senatnem odboru za pravosodje javno obtožila spolnega napada in njena izpoved se je zdela kredibilna tudi predsedniku Trumpu.

Kavanaugh je ogorčeno in s solzami v očeh zavračal obtožbe, govoril o zaroti zaradi preteklih preiskav Billa in Hillary Clinton, se zapletal v ostre besedne dvoboje z demokratski senatorji in jim celo zagrozil, da “se vse vrača in plača”. Zaradi tega se je po mnenju neodvisnih pravnih strokovnjakov v ZDA, kot je nekdanji vrhovni sodnik John Paul Stevens, diskvalificiral s položaja.

Vendar pa je bil ognjevit nastop všeč Trumpu, ki je skupaj z republikanskim vodstvom kongresa ugotovil, da jim lahko delitve okrog Kavanaugha ohranijo senatno večino po volitvah 6. novembra. V republikanskih državah verjamejo Kavanaughu, v demokratskih Fordovi, o senatni večini pa se bo odločalo v republikanskih državah.

Trump je zaradi tega pozabil, da se mu je Fordova zdela kredibilna ter jo začel napadati na svojih zborovanjih s podporniki. Vodja senatne večine Mitch McConnell je po potrditvi Kavanaugha skoraj povsem po strankarski liniji z izidom 50 proti 48 ugotovil, da je “demokratska drhal” uspela poživiti republikansko volilno bazo.

Pripadnice “drhali”, ki so več dni ogorčeno protestirale in se puščale aretirati okrog kongresa, v senatu in pred vrhovnih sodiščem, pa bodo po drugi strani najverjetneje poskrbele, da bodo republikanci izgubili večino v predstavniškem domu. Republikanska okrožja v republikanskih državah bodo ostala taka kot so, vendar pa je zaradi Kavanaugha ogroženih še več doslej republikanskih sedežev v demokratskih državah.

Zadnja anketa CNN ugotavlja, da Kavanaughu nasprotuje 51 odstotkov Američanov, podpira pa ga 41 odstotkov. Podpira ga 89 odstotkov republikancev, nasprotuje pa mu 91 odstotkov demokratov.

McConnell je v nedeljo dejal, da bodo republikanci v senatu zagotovo odločali o morebitnem naslednjem vrhovnem sodniku tudi leta 2020. Ne glede na to, da bo to leto predsedniških volitev, in po tem ko je leta 2016 blokiral kandidata predsednika Baracka Obame Merricka Garlanda z utemeljitvijo, da je potrebno počakati na izid predsedniških volitev.

Sedaj razlaga, da to velja le v primeru, da predsednik in senatna večina prihajata iz različnih strank. Če bodo imeli večino v senatu še naprej republikanci, potem so pravila igre spet drugačna.