Število mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Slovenji že vse od osamosvojitve upada. Še leta 2004 je bilo med vsemi storilci kaznivih dejanj 10,3 odstotka mladoletnih, leta 2014 pa le še 5,7 odstotka. Število kaznivih dejanj, v katera so bili vpleteni mladoletni, je v tem času upadlo s 3349 na 1909. Znižalo se je tudi število mladoletnikov, vpletenih v kazniva dejanja. Če so jih leta 2004 zabeležili 1912, jih je bilo leta 2014 skoraj pol manj, 1044. Kot ugotavljata raziskovalki Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti Katja Filipčič in Mojca M. Plesničar, večji del kaznivih dejanj, ki jih storijo mladoletniki, po policijskih podatkih spada v kategorijo premoženjskih kaznivih dejanj (56 odstotkov v letu 2012). Narašča delež kaznivih dejanj na področju drog (5,4 odstotka v 2012), medtem ko delež nasilnih kaznivih dejanj znaša 9,7 odstotka vseh kaznivih dejanj, ki jih storijo mladoletniki. V prihodnje se obseg mladoletnih kaznivih dejanj najverjetneje ne bo spreminjal, ocenjujejo tako policisti kot socialni delavci in šolski psihologi. So pa policisti po navedbah raziskovalk opozorili na t. i. sivo cono mladoletniške kriminalitete, še posebej na zlorabo modernih tehnologij. Obširnih študij razlogov, da se mladoletniki spuščajo v kazniva dejanja, po navedbah raziskovalk sicer ni. Nekatere manjše raziskave pa so nakazale, da je možen razlog za porast v deležu premoženjskih kaznivih dejanj povezan z ekonomsko krizo po letu 2008. Stopnja revščine med otroki v Sloveniji se je od začetka gospodarske krize povišala, kar je povečalo razlike med zaznanimi potrebami mladih po dobrinah in njihovo sposobnostjo, da te dobrine pridobijo na zakonit način. Med dejavniki, ki še dodatno vplivajo na mladoletne, da se spustijo v storitev kaznivih dejanj, so tudi zloraba alkohola, občasna uporaba drog ter pritisk vrstnikov, dodajata raziskovalki. Za mladoletnike, ki so storili več kot eno kaznivo dejanje, je sicer značilno tudi, da pogosteje prihajajo iz enostarše
