Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu nadaljuje zaslišanja prič, tokrat iz Probanke. Danes so pred njo nekdanji nadzornik Radovan Stonič ter uprava v sestavi Bogomir Kos, Branka Hazenmali Požar in Vito Verstovšek, ki je vodenje Probanke prevzela po odhodu Romane Pajenk. Kdo je odgovoren za propad Probanke, Kos ni znal povedati, je pa soglašal, da so zagotovo krive tudi “določene napačne ocene, ki smo jih vsi naredili”. A misli, da te napake niso bile narejene zavestno. “Ne vem niti za eno osebno korist,” je zatrdil. Takratni položaj v Probanki je povezal s stanjem v celotnem bančnem sistemu. “Kar se nam je zgodilo, je v veliki meri tudi rezultat zalo slabe makroregulacije s strani Banke Slovenije ter nekaterih neustreznih ocen in odzivov vseh vlad v obdobju od leta 2006 do danes,” je dejal. Takratna rast kreditiranja je bila krepko nad 20-odstotna, nekih konkretnih odzivov pa ni bilo, je opozoril. Banka Slovenije je po njegovih besedah zaspala pri regulaciji tajkunskih prevzemov in z “atomsko brzino” hitela z uvajanjem novih kapitalskih standardov za banke Basel III. Vendar pa v času krize iskanje dodatnega kapitala v nobenem primeru ni uspešno, je dejal Kos ter spomnil, da so tako banke začele zahtevati vračanje kreditov. V tem kontekstu se je vrtela Probanka, kamor je Kos prišel leta 2006. “Že takrat smo opozarjali na potencialne probleme, ki izhajajo iz makro okolja,” je dejal in dodal, da so pripravili program, ki je zelo jasno pokazal, da bi v primeru uveljavitve standardov Basel III šele z letom 2019 Probanka leta 2016 lahko postala normalna banka. To se ni zgodilo, zahteve so se celo zategovale, je spomnil. Kot prvi je pričal Stonič, ki je bil med sredino leta 2009 in do konca leta 2013 član nadzornega sveta Probanke. Pred ali medtem je bil predsednik nadzornih svetov Perutnine Ptuj in Medaljona, predsednik uprave Probankine hčerinske družbe, Probanka DZU, ter približno petodstotni lastnik Profectursa, družbe, ki je hkrati obvladova
