“Po trdnem prepričanju Kemisa odločba gradbenega inšpektorja ni skladna z zakonodajo ter izpostavlja podjetnike, industrijo, gospodinjstva, okolje in Kemis dodatnim tveganjem,” so v podjetju navedli v sporočilu za javnost, pod katerim je podpisan direktor Boštjan Šimenc. “Ker nam ni vseeno za varovanje okolja in varnost prebivalstva, bo Kemis navkljub nezakoniti odločbi nadaljeval s poslovanjem,” je napovedal.
Po vročitvi odločbe inšpektorata so v vrhniški družbi “skrbno pretehtali” svoje možnosti. “Tehtali smo med spoštovanjem odločbe na eni strani in med skrbjo za varno, zdravo in čisto okolje na drugi strani ter navsezadnje tudi med obstojem podjetja in nadaljevanjem delovnih razmerij 45 zaposlenim,” so poudarili. Slednji bi v primeru prenehanja delovanja Kemisa ostali brez dela.
Prepričani so, da je njihova odločitev o nadaljevanju delovanja pravilna in da se bo kmalu izkazalo, da je bila ta odločitev razumno tveganje, ki so jo kot dober gospodar morali sprejeti kot odgovor na nezakonito in očitno protidržavno odločitev gradbenega inšpektorja. Z uresničitvijo odločbe bi v Sloveniji prenehal z delovanjem najbolj varen in urejen objekt za ravnanje z nevarnimi odpadki, so prepričani.
V Kemisu so po požaru maja 2017 obnovili prizadete objekte in nadgradili požarni sistem. Gradbena inšpekcija, ki deluje pod okriljem Inšpektorata RS za okolje in prostor, je za enega od treh objektov (rezervoar za požarno vodo oz. objekt C) v ponovljenem postopku že lani ugotovila, da je črna gradnja, in zahtevala njegovo odstranitev do 15. aprila.
Pred dnevi je inšpekcija dodatno ugotovila, da je črna gradnja tudi odprta nadstrešnica za skladiščenje odpadkov (objekt A), medtem ko prizidek (objekt B) k njej nima uporabnega dovoljenja. Kot so pred dnevi za STA povedali odvetniki vrhniške občine, odločba za oba objekta nalaga takojšnje prenehanje opravljanja dejavnosti, za prvega pa tudi rušitev v roku leta dni.
V Kemisu vztrajajo, da so od leta 2017 v postopku sanacije izvajali “nujno gradnjo” pod nadzorom okoljskega inšpektorata. V času od maja 2017 do 7. avgusta 2019, ko je bila izdana odločba o zaustavitvi gradnje, je gradbena inšpekcija obiskala Kemis šestkrat. V dveh letih ni ugotovila kršitve gradbene zakonodaje in ni izdala odločbe, ki bi zahtevala ustavitev nujne gradnje, so izpostavili.
Objekt A je ključen za delovanje Kemisa, ker v njem poteka sprejem, skladiščenje in obdelava odpadkov. Zaradi tega bi neuporaba oziroma rušenje objekta A hkrati pomenila tudi prenehanje delovanja Kemisa, so pojasnili.
Izpostavili so, da Kemis s svojimi podizvajalci poskrbi za okoli četrtino celotne količine nevarnih odpadkov v Sloveniji, letno za 20.000 do 25.000 ton. To so odpadki, ki nastajajo v bolnišnicah, šolah, drugih javnih zavodih, v industriji in v slovenskih gospodinjstvih.
S prenehanjem delovanja Kemisa bi se povečala tako požarna kot okoljska tveganja. Povečalo bi se tudi tveganje za nelegalno odstranjevanje nevarnih odpadkov v naravno okolje, spuščanje odpadkov v kanalizacijo in podobno.
V Kemisu so še posvarili pred tem, da bi bilo zbiranje in odstranjevanje nevarnih odpadkov v Sloveniji vezano zgolj na enega večjega prevzemnika. Tudi ta ni imun na industrijske nesreče, so spomnili.
