Po odločbah Inšpektorata RS za okolje in prostor mora Kemis odprto nadstrešnico v enem letu odstraniti in v njej takoj prenehati opravljati dejavnost. Za prizidek k njej pa Kemis nima uporabnega dovoljenja, zato zanj prav tako velja prepoved opravljanja dejavnosti, je povedal odvetnik vrhniške občine Tomaž Petrovič.
Novi dve delni odločbi je inšpektorat izdal, potem ko je že oktobra lani presodil, da je črna gradnja podzemni rezervoar za požarno vodo. V Kemisu odločb še niso prejeli.
Kemis je v okviru sanacije po požaru maja 2017 med drugim izvedel celovito nadgradnjo požarnega sistema, v okviru katere so celotno skladišče odpadkov pokrili z avtomatsko gasilno napravo na težko peno. Po požaru sanirani objekt obsega odprto nadstrešnico, kjer se hranijo odpadki, prizidek k njej ter kot del novega avtomatskega gasilnega sistema na novo zgrajeni podzemni betonski rezervoar za požarno vodo z nadzemnim kontejnerjem.
Že avgusta lani je gradbena inšpekcija ugotovila, da bi za gradnjo rezervoarja za požarno vodo Kemis potreboval gradbeno dovoljenje, ki pa ga ni pridobil. Zato je sklenila, da so vsi trije omenjeni objekti reciklažnega centra, ki so bili obnovljeni po požaru, črna gradnja, in Kemisu takrat naložila odstranitev. Prav tako je moralo podjetje prenehati opravljati dejavnost v spornih objektih.
Po Kemisovi pritožbi je ministrstvo za okolje in prostor septembra odločbo inšpektorata odpravilo in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek. Oktobra je inšpektorat izdal novo delno odločbo, s katero je ponovno ugotovil, da je podzemni rezervoar črna gradnja, zato ga mora Kemis odstraniti do 15. aprila. Postopek v primeru drugih dveh objektov pa je tekel naprej in se zaključil pred kratkim.
Inšpektorat je zaradi dejstva, da je podzemni rezervoar črna gradnja, že naložil odklop vode in elektrike za ta objekt. V sredo je Elektro Ljubljana Kemisu odklopil elektriko na celotnem kompleksu, danes pa po poročanju Radia Slovenija podjetje znova razpolaga z elektriko na vseh objektih, razen na rezervoarju. Inšpektorat pa je od komunale Vrhnika zahteval tudi, da Kemisu v roku desetih dni odklopi vodo.
V podjetju so poteze inšpektorata označili za povsem nerazumne in opozorili, da v primeru odklopa elektrike in vode ne bodo mogli več sprejemati nevarnih odpadkov, ob tem pa ne vedo, kaj bodo z obstoječimi nevarnimi odpadki v objektu.
Zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti za Kemis se že pojavljajo opozorila pred novo krizo z nevarnimi odpadki, ki nastajajo v podjetjih in gospodinjstvih, podobno tisti po požaru leta 2017. “Državni organi so začeli izvajati te skrajne ukrepe, kljub temu da se na lokaciji podjetja trenutno nahaja 800 ton nevarnih odpadkov. S tem so ogrozili varnost in zdravje ljudi in okolja,” so posvarili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Po ugotovitvah zbornice postopki odklopa elektrike in vode potekajo z neverjetno naglico, čeprav vloge Kemisa za legalizacijo objektov po njihovih navedbah še nihče ni vzel niti v obravnavo. “To je presenetljivo, saj je Kemis pod stalim nadzorom inšpektorata za okolje in prostor, ki je redno spremljal tudi ukrepe podjetja za sanacijo objektov po požaru. Del sanacije je bila tudi nadgradnja požarne varnosti z izgradnjo rezervoarja požarne vode. Ravno to izboljšanje je inšpektorat razglasil za črno gradnjo, ki naj ga podjetje odstrani,” se čudijo v zbornici.
Navedeni ukrepi so po njihovem mnenju “nerazumljivi, preuranjeni in nesorazmerni” glede na škodo, ki bo povzročena tako podjetju Kemis kot širšemu slovenskemu gospodarstvu in gospodinjstvom, ki se bodo soočili z vprašanjem, kako varno odstraniti nevarne odpadke.
Po oceni zbornice bi bilo zato primerno, da se do izdaje odločbe upravne enote Vrhnika o legalizaciji objektov na vrhniški lokaciji ukrepe pristojnih organov začasno zaustavi in s tem preprečita škoda in povzročanje splošne nevarnosti.
Minister za okolje in prostor Simon Zajc, ki opravlja tekoče posle, je ob robu zasedanja okoljskih ministrov EU v Bruslju napovedal, da bo ministrstvo v zgodbi s Kemisom v okviru zakonskih možnosti zagotavljalo varovanje okolja. Kakšne so te možnosti, ni pojasnil.
Prav zaradi takih primerov so na ministrstvu pripravili predlog spremembe gradbene zakonodaje, ki pa čaka na sprejem na vladi, saj ta tega ne more sprejeti v času, ko opravlja le tekoče posle. Predlog predvideva, da bi lahko vlada na predlog ministra v primeru, da bi bilo jasno, da je zaradi odločbe inšpektorja ogrožena javna varnost ali varovanje okolja, sprejela sklep, da se izvajanje take odločbe odloži.
Ob tem je Zajc ponovil, da je v Sloveniji nastopil čas, da si v nehamo zatiskati oči, da s tem, “ko potegnemo vodo v stranišču in vržemo smeti v kanto, naš problem z odpadki izgine”. “Vzpostaviti moramo sistem ravnanja z vsemi odpadki, tudi s termičnimi objekti za obdelavo nevarnih in nenevarnih odpadkov. Takšne objekte potrebujemo in dlje, kot jim bomo nasprotovali, več težav bomo imeli,” je dejal.
