Brecelj je povedal, da je za nepravilnosti izvedel na začetku leta. “Izvedel sem, da je mož moje pacientke dal tretji osebi 20.000 evrov za to, da bi se ta pri meni dogovorila za zdravljenje njegove žene,” je za časnik Delo povedal Brecelj.

Na vprašanje, ali so čakalne dobe dejansko tako dolge, da bi bile lahko vzrok za korupcijo, je Brecelj za Radio Slovenija odvrnil, da so na onkološkem inštitutu čakalne dobe še v meji sprejemljivega. Za bolnika je sicer vsak dan čakanja težak, vendar pa pri dotični bolnici po njegovih besedah ni bilo prav nobene potrebe po podkupovanju.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana pa so za STA navedli, da povprečna čakalna doba za operacijo bolnice s tipnim rakom dojke znaša 20,3 dneva, pri čemer na operacijo čaka 49 bolnic. Z netipnim rakom dojke čakajo 25 dni, na operacijo čaka 41 bolnic. Kot trdijo, je čakalna doba v skladu s strokovnimi priporočili.

Poleg teh bolnic je na čakalni listi še devet bolnic, ki pa še niso pripravljene na operativni poseg, saj še niso opravile vseh potrebnih preiskav ali pa dobivajo predoperativno kemoterapijo.

Čakalna doba za operacijo bolnic s tipnim rakom dojke je konec oktobra znašala 19,6 dneva, na seznamu je bilo 44 bolnic, z netipnim rakom dojke pa 16,6 dneva, pri čemer je čakalo 35 bolnic. Poleg teh bolnic je bilo na čakalni listi še sedem bolnic, ki pa še niso bile pripravljene na operacijo.

Na onkološkem inštitutu rak dojk operira 15 kirurgov, ki pa operirajo tudi druge vrste rakov.

Sicer pa so na onkološkem inštitutu najdaljše čakalne dobe pri slikovni diagnostiki. Na današnji dan čaka za preiskavo z magnetno resonanco 182 bolnikov, za preiskavo z računalniško tomografijo pa 153. Pri tem pa bolniki ne čakajo dlje kot 30 dni od želenega datuma, ki ga določi lečeči onkolog.

Prednost imajo bolniki, pri katerih je od slikovne diagnostike odvisen način zdravljenja, pred tistimi, kjer naredijo slikovno preiskavo zaradi ocene učinka zdravljenja, so še zapisali na inštitutu.