Kot so ob tem še sporočili, bodo po izteku odpovednega roka najemodajalcu infrastrukturo vrnili v upravljanje, do takrat pa bodo v skladu s sklenjeno najemno pogodbo izpolnjevali obveznosti, ki se nanašajo na obratovanje, delovanje in vzdrževanje letališča. Po poteku odpovednega roka bo vse to prepuščeno najemodajalcu.
Najemniki letališča so v preteklih mesecih večkrat izpostavili, da sedanja najemna pogodba za družbo Aerodrom Maribor in njene lastnike pomeni izrazito ekonomsko nevzdržen model. Kljub temu so do danes poravnali vse najemnine, ki presegajo dva milijona evrov, prav tako so redno krili vse vzdrževalne stroške in stroški upravljanja letališča.
Ob tem so pojasnili, da je bil njihov ključni motiv za najem razvoj letališča, ki bi omogočil medcelinske polete in druge gospodarske dejavnosti na tem območju. Ob sklenitvi pogodbe je za takšen razvoj obstajal obojestranski interes in v takšnih okoliščinah so bili dogovorjeni tudi pogoji najema, s ciljem čim prej pričeti z nadgradnjo letališča.
A kot ugotavljajo najemniki, so se te okoliščine pomembno spremenile. “Postopki sprejema sprememb prostorskih pogojev ter postopki razpisa koncesijskega akta so podaljšali vse še sprejemljive časovne načrte, hkrati pa še vedno ni jasno, kdaj se bodo ti postopki zaključili,” poudarjajo v SHS Aviation.
Najemniki mariborskega letališča brez jasnih časovnih okvirjev niso več pripravljena upravljati z obstoječo infrastrukturo, saj jim ta ne omogoča ekonomske učinkovitosti. V izogib odpovedi najemne pogodbe so podali različne predloge za spremembo pogojev, vendar ti niso bili upoštevani.
Infrastrukturno ministrstvo je v zadnjem januarskem dopisu opredelilo, da je sprememba obstoječe pogodbe možna le v primeru novega razpisa, kar posledično pomeni odpoved obstoječe najemne pogodbe, za kar so se zdaj tudi odločili.
Kljub temu po njihovem še vedno obstaja izrazit potencial ter možnost za razvoj projekta širitve letališča in s tem povezan pozitiven vpliv na severovzhodno Slovenijo, zato se iz projekta, ki bi temeljil na vzdržnih pogojih, ne umikajo. Pričakujejo pa, da bodo v prihajajočih mesecih skupaj uspeli vzpostaviti bolj sprejemljiv in dolgoročno vzdržen model upravljanja letališča. Vse to po njihovem ne bo mogoče brez ustrezne podpore pristojnih ministrstev in njihove pospešene aktivnosti pri zagotovitvi pogojev za razvoj.
Kot so še dodali, so v Slovenijo vstopili s primarnim ciljem razvoja letališke infrastrukture v Mariboru in krepitve dolgoročnega sodelovanja med slovenskim in kitajskim gospodarstvom, za kar da imajo zagotovljena sredstva. Njihove prihodnje odločitve bodo tako povezane z možnostjo uresničitve teh temeljnih izhodišč vstopa na slovenski trg.
Dosedanji najemniki letališča, ki je še vedno bolj ali manj brez pravega prometa, še vedno čakajo na spremembe državnega prostorskega načrta za podaljšanje letališke steze, a se te časovno vse bolj odmikajo. Sredi decembra se je iztekla enomesečna javna razgrnitev, v sklopu katere so na okoljskem ministrstvu prejeli več kot 140 pripomb, zato roka sprejetja dokumenta, ki je pogoj za začetek velikopoteznih načrtov najemnikov, ne upajo napovedati.
Na ministrstvu za infrastrukturo prav tako še vedno iščejo najbolj smiselne in učinkovite oblike upravljanja letališke infrastrukture, ki bo omogočila razvojne možnosti letališča. Kot so povedali že pred časom, preučujejo več možnosti, odločitve pa za zdaj še niso sprejeli.
Ministrica Alenka Bratušek je medtem razrešila generalnega direktorja direktorata za letalski in pomorski promet Mirka Komca, razlog takšne odločitve pa naj bi bil poročanju časnika Dnevnik prav neustrezno vodenje projekta za razvoj mariborskega letališča.
