Ameriški predsednik Donald Trump je avgusta napovedal 10-odstotne carine na 300 milijard dolarjev vreden kitajski uvoz. Kasneje je uvajanje carin razdelil na dva dela; prvi del carin na izdelke, kot so oblačila, igrače in hrana, prihaja v veljavo danes, drugi, ki bo med drugim obremenil elektronske izdelke, pa šele s 15. decembrom.
Kitajska se je odzvala z napovedjo pet- oz. 10-odstotnih carin na 5078 ameriških izdelkov, ki jih letno uvozi za 75 milijard dolarjev. Tudi v Pekingu so napovedali uvajanje v dveh delih; danes in 15. decembra. Hkrati bo s 15. decembrom Kitajska uvedla pet- oz. 25-odstotne carine na ameriške avtomobile in avtomobilske dele.
Povračilni ukrepi so razjezili Trumpa, ki je napovedal, da bodo danes in decembra namesto 10-odstotnih uvedene 15-odstotne carine. Z oktobrom bo Washington ob tem 25-odstotne carine, ki že veljajo na izdelke v vrednosti 250 milijard dolarjev, dvignil na 30 odstotkov.
ZDA so se doslej odločile obremeniti skupno 550 milijard dolarjev uvoza s Kitajske. Peking je medtem obremenil za okoli 185 milijard dolarjev izdelkov, uvoženih iz ZDA. Kitajska je že pred začetkom trgovinske vojne sicer iz ZDA precej manj uvozila, kot je tja izvozila.
Kitajsko-ameriška trgovinska vojna se vleče že od marca lani. Kljub nadaljevanju pogajanj med predstavniki obeh držav, ki sta jih konec junija po mesecih zastojev obudila Trump in kitajski predsednik Xi Jinping, rešitve še ni na vidiku.
Trgovinska vojna med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma vnaša negotovost na svetovne finančne trge ter tudi v gospodarstvo. Po ocenah analitikov je eden glavnih razlogov za ohlajanje svetovne gospodarske rasti.
