Vpis pomeni priznanje umetniškemu ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in povezuje vse generacije od otrok do starih staršev. Gre za primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se ves čas izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk in prijateljskih družb posameznih naselij in pokrajin.
Klekljanje je veščina ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na posebne, stružene lesene palčke – kleklje. Postopek klekljanja sledi vzorcu – risbi na papirnati predlogi, pritrjeni na valjasto blazino, vstavljeno v pleteno košarico, ali lesen podstavek. Klekljarica potrebuje še bucike, kvačko, škarjice in pripomoček za navijanje sukanca na kleklje.
Čipke se izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, svile, redkeje volne, umetnih materialov ali kovinskih niti. Z uporabo različnih klekljarskih elementov in tehnik ter lokalno prepoznavnih vzorcev, ki jih pogosto zaznamujejo ljudska poimenovanja (križavke, srčkovke, pogačke, močeradovke), klekljarice izdelujejo čipke metrskih ali zaključenih oblik.
Zaradi gospodarske vloge, ki jo je imelo klekljanje v preteklosti, se je ohranilo do danes, ko predstavlja predvsem prostočasno dejavnost, s katero se ukvarjajo največ upokojene ženske, otroci in mladina, redkeje moški, ki sodelujejo predvsem kot izdelovalci klekljarskih pripomočkov. Danes imajo čipke tudi druge družbene vloge. So inspiracija za umetniško ustvarjanje v modi, sodobnih vizualnih umetniških praksah, oblikovanju, arhitekturi in dekoraciji v kulinariki. Klekljanje je kreativno izražanje vseh, ki so vključeni v proces nastajanja čipke – tako risarja vzorca kot klekljarice, so še zapisali na ministrstvu.
Obsežen predlog nominacije je nastal v sodelovanju strokovnjakinj Mestnega muzeja Idrija, Muzeja in galerij mesta Ljubljana – Mestnega muzeja, Loškega muzeja Škofja Loka, slovenskega odbora organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA, ministrstva za kulturo, Slovenskega etnografskega muzeja in ob velikem odzivu klekljarskih društev, sekcij in skupin ter učencev čipkarskih šol.
Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je najvidnejši izraz varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju. Osnova zanj je konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008. Istega leta je vzpostavila tudi register nesnovne kulturne dediščine, v katerega je trenutno vpisanih 66 enot.
V sredo je medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine na zasedanju tudi odločil, da se na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpiše veščina suhozidne gradnje. Nominacija za vpis na seznam je povezala osem evropskih držav.
Iz Slovenije sta na seznamu tudi Škofjeloški pasijon in obhodi kurentov.
