Z dvojnim doktorjem, s Harvarda in Oxforda, ddr. Klemnom Jakličem, harvardskim predavateljem, so se danes zaključile predstavitve kandidatov za ustavne sodnike v predsedniški palači. Predlagal jih je po treh krogih posvetovanj z vodji poslanskih skupin predsednik republike Borut Pahor, jutri bo štiri predlagane, za štiri ta mesec in aprila prazna ustavnosodniška mesta, volil državni zbor. Ob Jakliču in dr. Rajku Knezu, ki se je tudi predstavil danes, Pahor predlaga še dr. Marijana Pavčnika in dr. Mateja Accetta. Štiri profesorje prava, Knez je z mariborske univerze in ni bil prijavljen, povabil ga je, to možnost ima, predsednik republike sam. Najdaljšo pot, iz Združenih držav, je v predsedniško palačo imel dobrih 40 let (to je spodnja starostna meja za ustavno sodišče) stari ddr. Klemen Jaklič. Predlagal ga je Svetovni slovenski kongres, podprl dobesedno ustavnosodniški svetovni pravniški vrh, harvardski profesorji prava, ljudje v rangu ali celo sami nobelovci, svetovalci (bivših) ameriških predsednikov … Če bo izvoljen, se bo po skoraj dveh desetletjih vrnil domov, v Slovenijo, po lanski neuspešni kandidaturi za slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Za ustavnega pravnika Jakliča, ki je doktoriral med drugim iz človekovih pravic, danes pa več kot enkrat poudaril, kako pomembno je prav ustavno pravo študirati v pluralizmu mnenj in v multikulturnem okolju, so človekove pravice svete. In naloga vsakega akademskega pravnika je, da se postavi za človekove pravice, tudi javno, je rekel. Največ je po njem, odkar se je prvič pojavil kot možno ime, letelo, češ da je politično predestiniran. Jaklič odgovarja: nikoli ni bil član nobene politične stranke, nikoli za nobeno stranko nisem delal, nimam osebnih prijateljev med politiki. “S strankami nimam nič,” je rekel v Sloveniji soustanovitelj zavoda za brezplačno pravno pomoč. In Patria: zagovarjal je tudi v tem primeru človekove pravice, njegove izjave, predvsem na twitterju, pa so trgal
