Ob tem je klinična psihologinja, ki dela na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, opozorila, da sama ne postavlja diagnoze, pač pa je to v pristojnosti psihiatrov, je pa njen izvid posvetovalen in kot klinična psihologinja lahko suvereno in veljavno oceni osebnostno strukturo, ali je v meji normale ali gre za osebnostno motnjo.

Da bi postavila diagnozo narcisistične osebnostne motnje pri Radanu, bi bil po njenem mnenju potreben še en pregled. So pa se nakazovale značilnosti te motnje.

Da ima Radan narcisistično osebnostno motnjo, je v svojem izvedeniškem mnenju zapisal tudi klinični psiholog Aleš Friedl, a je to mnenje potem umaknil.

Nasprotno pa je Švabova dejala, da Radan nima narcisistične osebnostne motnje. O mnenju Bulič Vidnjevičeve pa je dejala, da je bil Radan v času pregleda pod hudim pritiskom, zato so se nekatere osebnostne značilnosti bolj izrazile kot sicer.

Bulič Vidnjevičeva je dejala, da se je Radan v pripovedi zgodbe vrtel bolj okoli odnosov na oddelku kot pa okoli odnosov do bolnikov. “Ni bila tako zelo poudarjena skrb za bolnike,” je dejala.

Opazila pa je tudi, da Radan v luči razsežnosti afere ni bil toliko zaskrbljen za to, kaj se bo zgodilo, ampak je bil zadovoljen, ker je upal, da bo to izboljšalo razmere na nevrološki kliniki. Sicer je pri človeku, ki se znajde v takšnem položaju, pričakovati zaskrbljenost, kaj se bo z njem dogajalo.

Opredelila se je tudi do provokacije s kalijem. Radan je namreč najprej sodelavcem razlagal, da je bolniku dal kalij, nato pa je spremenil zgodbo, in sicer da bolnik kalija ni prejel, da pa je to razlagal, ker je hotel provocirati zaradi težkih razmer na oddelku.

Po njenem mnenju provociranje na način, ki ima takšne posledice, ni zrel mehanizem spoprijemanja s težavami. “Zrelostna osebnostna struktura ima boljše načine za premagovanje težav, obstajajo pa številni normativno prilagojeni načini, da se da povedati, da je nekaj narobe,” je dejala in dodala, da je težko razumeti, da je bil to edini možen način opozarjanja na razmere na oddelku.

Na današnjem naroku je pričala tudi zdravnica z nevrološke klinike UKC Ljubljana Saša Šega Jazbec, ki je spregovorila o razmerah na kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, kjer je Radan delal. Sama sicer dela na drugem oddelku, a “vsi na nevrološki kliniki, smo vedeli, da so na tem oddelku slabi odnosi”. Kot je dodala, je na tem oddelku veliko konfliktnih ljudi, z Radanom pa so radi sodelovali.

Pojasnila je tudi, da je ob začetku afere Radan prišel do nje in ji povedal, da ima težave, ker je enemu bolniku nastavil kalij, a je tekel mimo.

Danes je pričal tudi starš otroka, ki ga je Radan zdravil. Dejal je, da je bil Radan edini zdravnik, ki si je vzel čas in se je bil z njim pripravljen pogovoriti o otrokovi bolezni.

Sojenje se približuje koncu. Po več kot mesečnem premoru bo sredi novembra še en narok, v tem trenutku pa še čakajo na posnetek življenjskih funkcij enega od Radanovih bolnikov na dan, ko je ta umrl. Posnetek so naknadno našli na enem od računalnikov na nevrološki kliniki.

Do tega dokaza se bosta potem lahko opredelila še avstrijski izvedenec Wolfgang Kröll ter izvedenka tožilstva Mateja Lapuh, ki je strokovnjakinja za paliativo.

Kröll je sicer za vse bolnike, katerih umora iz morilske sle je Radan obtožen, ocenil, da so umrli naravne smrti in ne zaradi morebitnih previsokih odmerkov zdravi posredoval obema strokovnjakoma.