Pobiranje oljk se je letos začelo v začetku oktobra in ponekod še poteka; predvsem tam, kjer gre za pozne sorte oljk, in pri “zamudnikih”.

Kot je ocenila Veselova, je bila letina oljk letos na splošno povsem drugačna od običajne letine, predvsem zaradi toplega obdobja od septembra naprej, kar je vplivalo na dozorevanje oljk. V začetku je kazalo na nižji pridelek, kasneje pa se je izkazalo, da so zaradi visokih temperatur izpleni zelo visoki.

“Iz oljk se je dalo iztisniti več olja kot običajno, tako da se je izkazalo, da je količina na večini lokacij dobra, predvsem zato, ker je bil velik izplen olja na površino. Večji kot običajno,” je dogajanje povzela vodja Poskusnega centra za oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Veselova. Tako bi po njenih besedah lahko rekli, da je bila letošnja letina količinsko nadpovprečna.

Drugače je s kakovostjo olja, na katero pa vpliva čas obiranja oljk. Veliko ljudi je namreč še vedno navajenih nabirati oljke na točno določen datum in se premalo prilagajajo razmeram oz. zrelosti sort, opozarja Veselova.

“Mislim, da se je tudi iz te letine dalo potegniti tisto najboljše, vendar pa to ni uspelo vsem, predvsem zato, ker so se preveč držali datuma,” je opozorila. Mnogi so namreč predolgo čakali in s tem zamudili najbolj optimalen čas za obiranje.

Strokovnjakinja opozarja, da se da vsako leto pobrati najboljše, če le pravočasno organiziraš obiranje. “Lahko rečemo, da je letošnja letina težka za tiste, ki se niso bili pripravljeni prilagajati,” je ocenila Veselova.

Glede napada oljčne muhe vodja poskusnega centra za oljkarstvo opaža, da je ta letos povzročala težave različno od lokacije do lokacije. Tisti, ki niso bili pozorni in jih je zadnja generacija muhe ujela, bodo verjetno imeli težave s kakovostjo, meni.

Po podatkih kmetijskega ministrstva se pridelava oljčnega olja v Sloveniji giblje med 500 in 700 tonami letno. V primerjavi z največjimi pridelovalkami v EU je to zanemarljivo, vendar pa olje dosega visoko kakovost. Oljkarstvo v Sloveniji je omejeno na Slovensko Istro, kjer ima zelo dolgo tradicijo, ter na del Goriških Brd in Goriške.

Glede na letalske posnetke je z oljkami zasajenih okoli 2300 hektarjev površin, medtem ko je v uradne registre vpisanih le okoli 60 odstotkov teh površin, je v zvezi s tem povedala Veselova, ki tako pravi, da je v Sloveniji o točni količini pridelka zelo težko govoriti.