Prilivi od davčnih prihodkov so v štirih mesecih skupaj po podatkih ministrstva za finance dosegli 2,75 milijarde evrov in so bili za 7,7 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju, kar na ministrstvu pripisujejo tako boljšemu poslovanju podjetij kot večji zasebni potrošnji.

Prilivi od DDV so ob povečani potrošnji dosegli nekaj več kot 1,2 milijarde evrov, kar je bilo za šest odstotkov več kot v lanskem štirimesečju, prilivi od trošarin so bili medtem s skoraj 482 milijoni evrov za 0,7 odstotka nižji. Nižje so predvsem pobrane trošarine na energente in električno energijo ter trošarine na tobačne izdelke.

Od dohodnine se je v proračun nateklo malenkost manj kot 452 milijonov evrov oz. 13,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani, od davka na dohodke pravnih oseb pa nekaj več kot 301 milijon evrov, kar je 23,5 odstotka več kot v prvih štirih mesecih lani. Visoko rast prihodkov od davka na dobiček podjetij na ministrstvu pripisujejo višje obračunanim akontacijam, ki so posledica boljšega poslovanja podjetij v lanskem letu.

Po daljšem zastoju se je letos okrepilo tudi črpanje evropskih sredstev. Prejetih sredstev iz EU je bilo v prvih štirih mesecih s skoraj 270 milijoni evrov za 31,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Na odhodkovni strani so se tekoči transferji, ki predstavljajo največjo skupino odhodkov, glede na enako obdobje lani znižali za 1,5 odstotka na 1,68 milijarde evrov, tekoči odhodki, druga največja skupina odhodkov, pa so se zvišali za 2,5 odstotka na približno 1,21 milijarde evrov.

Izdatki za plačilo domačih in tujih obresti so se po lanskih in letošnjih ukrepih aktivnega upravljanja dolga z menjavo dolarskih obveznic v evrske znižali za 1,5 odstotka na okoli 579 milijonov evrov.

Že lani je strošek obresti državnega proračuna upadel pod milijardo evrov na 977 milijonov evrov, letos naj bi nazadoval na 855 milijonov evrov, leta 2019 pa na 823 milijonov evrov.

Obveznosti za plačilo plač in prispevkov so se predvsem zaradi dogovora z javnim sektorjem o odpravi nekaterih kriznih ukrepov na področju stroškov dela zvišale za 4,1 odstotka na 393 milijonov evrov.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo poleg državnega proračuna sestavljajo še pokojninska in zdravstvena blagajna ter proračuni občin, je v štirih mesecih zabeležila 5,89 milijarde evrov prihodkov in 5,79 milijarde evrov odhodkov. To je pomenilo približno 100 milijonov evrov javnofinančnega presežka.

Slovenija je tako na dobri poti, da bo po minimalnem lanskem javnofinančnem presežku skladno z načrti ta letos nekoliko višji. Evropska komisija in druge mednarodne ustanove medtem opozarjajo, da na strukturni ravni, torej ob neupoštevanju učinkov visoke gospodarske rasti, ukrepi za stabilizacijo slovenskih javnih financ v smeri srednjeročne uravnoteženosti niso zadostni.