“Pismo komisiji bomo poslali že zelo kmalu. Ravno v teh dneh na vladi v sodelovanju s strokovnjaki, odvetniško pisarno in drugimi pripravljamo ustrezne osnove za besedilo, ki ga bomo poslali komisiji,” je povedal Cerar.

Gre za pismo na podlagi 259. člena lizbonske pogodbe, ki določa, da lahko članica, ki meni, da druga članica ni izpolnila obveznosti, ki izhaja iz pogodb, zadevo predloži Sodišču EU. Pismo bo vsebovalo podrobnosti o tožbi proti Hrvaški na Sodišču EU.

Ob tem je premier pojasnil, da je treba najprej komisijo obvestiti, da gre za protipravno stanje, ki ga je zagrešila Hrvaška. “Pričakujemo, da bo Evropska komisija sama ukrepala, sicer pa bomo sami,” je še poudaril.

Zunanji minister Karl Erjavec je v Ljubljani sporočil, da je že vse pripravljeno glede pisma, v katerem bodo navedeni vsi elementi tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe. “Vse je pripravljeno, kar se tiče pisma, ki ga bomo naslovili Evropski komisiji. Vsebuje tudi vse elemente tožbe, ki bo vložena kasneje na Sodišče EU,” je povedal.

Pojasnil je, da se je pred kratkim sestal z odvetniško skupino, ki bo zastopala Slovenijo. Sestavljajo jo odvetniki iz tujine, v njej pa sodeluje tudi dosedanji glavni odvetnik Slovenije za arbitražo Alain Pellet.

“Pregledali smo še zadnje detajle, naslednji teden je predviden sestanek s predsednikom vlade in implementacijsko skupino, tam bodo tudi predstavniki naše odvetniške pisarne in še nekateri naši pravni strokovnjaki,” je napovedal minister.

Kot je še povedal Erjavec, bo na tem sestanku predstavil vsebino pisma in na čem temelji tožba, ki bo vložena na Sodišču EU v Luxembourgu. “Nato pa bo na predsedniku vlade, kdaj gremo v sam postopek,” je povedal.

Vsebine pisma oziroma tožbe ni želel predstaviti, da ne bi predčasno razkril slovenskih adutov. “Bodite pa prepričani, da je pripravljena tako, kot je treba,” je zatrdil minister.

Glede na dosedanje informacije, ki so v javnosti, bo Slovenija to pismo Evropski komisiji poslala na podlagi 259. člena lizbonske pogodbe in tako sprožila postopek v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe.

Preden članica zaradi domnevne kršitve obveznosti iz pogodb vloži tožbo proti drugi članici na Sodišču EU, mora zadevo predložiti Evropski komisiji. Ta poda obrazloženo mnenje, potem ko obe vpleteni članici dobita priložnost, da se ustno in pisno izrečeta.

Če komisija mnenja ne poda v treh mesecih po datumu, ko ji je članica predložila zadevo, to ne preprečuje predložitve zadeve Sodišču EU.

Ker po dosedanjih neuradnih informacijah pravnega ukrepanja komisije ni pričakovati, bo Slovenija najverjetneje s tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU nadaljevala sama.

Vse bolj se tudi zdi, da v Bruslju ne razlikujejo med odgovornostjo Slovenije in Hrvaške in da bi bila Evropska komisija v sporu nevtralna. Neuradno je tudi slišati, da to ni pravni, ampak politični problem.

Erjavec je komentiral, da “tu ne gre za politično vprašanje, ampak gre za izrazito pravno vprašanje”. “Gre za spoštovanje arbitražne razsodbe, arbitražnega sporazuma, ki je bil podpisan tudi pod okriljem Evropske komisije,” je poudaril.

“Izjav, ki jih daje (predsednik Evropske komisije) Jean-Claude Juncker, ne bom komentiral. Lahko pa ugotovim, da pač prilagaja izjave glede na osebo, ki jo gosti,” je še dodal minister.

Cerar pa je poudaril, da je vse, kar je mogel, storil že do konca lanskega leta, ko je hrvaškemu kolegu Andreju Plenkoviću ponujal roko na vse načine, da bi se dogovorila o uresničevanju arbitražne odločbe.

Dokler ne bo spremembe stališča na hrvaški strani in dokler ne bodo pripravljeni na uresničevanje arbitražne odločbe, Sloveniji po Cerarjevih besedah ne preostane drugega, kakor da izvaja svojo jurisdikcijo in se pripravlja na uporabo pravnih sredstev.

Medtem Hrvaška nadaljuje s pošiljanjem kazni slovenskim ribičem, ki lovijo preko sredinske črte v Piranskem zalivu, saj Zagreb meje po arbitražni sodbi ne priznava. Po informacijah odvetnika Ivice Senjaka, ki zastopa slovenske ribiče pred hrvaškimi sodišči, so do četrtka prejeli skupno 48 kazni. Skupni znesek znaša okoli 305.000 kun (nekaj manj kot 41.000 evrov).

Na to informacijo o novih kaznih se je obregnil tudi zunanji minister. “Upam, da (kazni) ne bo pošiljala tudi našim voznikom v Sloveniji,” je dejal Erjavec.

Slovenska policija je medtem od implementacije odločbe arbitražnega sodišča do srede v slovenskem morju obravnavala 61 incidentov.