Dvig samooskrbe s hrano za vsak odstotek bi v Sloveniji zagotovil od 800 do 1000 novih delovnih mest, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo. Slovenija je po stopnji samooskrbe oziroma oskrbe z lastno pridelano hrano na repu med članicami EU. Zdaj se giblje med 30 in 40 odstotki, pred osamosvojitvijo je bila med 70 in 80 odstotki. Če podatek ministrstva za kmetijstvo drži, bi s povečanjem deleža porabe doma pridelane hrane lahko zelo zmanjšali brezposelnost. Ustvarili bi lahko od 56 tisoč do 80 tisoč novih delovnih mest. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji registriranih okrog 107 tisoč brezposelnih. Vprašanje je, koliko je med njimi usposobljenih za opravljanje del na področju oskrbe s hrano, a to ne bi smela biti prevelika ovira, saj ima Slovenija iz evropskega socialnega sklada na voljo denar za usposabljanje brezposelnih, ki ga zdaj v velikem delu uporablja zgolj za usposabljanja za pisanje prošenj. Za povečanje zaposlovanja mladih pa imajo članice EU na voljo evropska sredstva iz naslova sheme za mlade. Zelo različni poklici in izobrazbe Oskrba s hrano ne vključuje le kmetov, ampak ljudi zelo različnih poklicev in izobrazbe vse do doktorjev znanosti, ki delajo na univerzah in znanstvenih inštitutih pa v tudi razvojnih oddelkih uspešnih podjetij. Zakaj recimo uvažati materiale za izolacijo stavb, če bi lahko doma razvili, izdelovali in tržili izolacijske materiale iz domače ovčje volne. Te je dovolj, saj je številni rejci ovac zdaj ne morejo prodati. Uporaba ovčje volne za izolacijo seveda ne pomeni, da bi povsem opustili izolacijske materiale, ki so v uporabi zdaj, in ukinili z njimi povezana delovna mesta. To je predvsem lahko eden od zglednih primerov, kako uporabiti domače materiale in znanje za ustvarjanje delovnih mest, kako je mogoče vse, kar imamo na voljo, koristno uporabiti, enako kot to recimo uspešno počnejo sosedje Avstrijci. Na kmetijsko-gozdarski zbornici razlagajo, da vsako delovno mesto v kmetijstvu posredno ustvarja pogoje za delovna me