Kmetijsko ministrstvo bo zaradi letošnje pozebe pripravilo interventni zakon, v ta namen je danes ustanovilo ekspertno-akcijsko skupino, ki jo vodi državna sekretarka na ministrstvu Tanja Strniša, v njej pa so tudi različni strokovnjaki. V mesecu dni mora skupina pripraviti načrt ukrepov za odpravo posledic letošnje pozebe. Kot je danes v izjavi za medije v Žalcu povedal kmetijski minister Dejan Židan, lahko, če so po lanski pozebi rekli, da gre za stoletni dogodek, letos rečejo, da se je klima toliko spremenila, da to terja spremembo nekaterih usmeritev kmetijske politike. Interventni zakon bo po njegovih besedah prinesel spremembo programa namakanja kmetijskih površin z večjim poudarkom na oroševanju. Po prvih podatkih zavarovalnic je letos proti pozebi zavarovanih 24 odstotkov več površin kot lani. "Lani je bilo sklenjenih 240 zavarovalnih pogodb, letos pa 300," je dejal Židan. Poudaril je, da je danes koalicijo seznanil s posledicami letošnje pozebe, v sredo pa bo seznanil tudi vlado. Minister ocenjuje, da je letošnja pozeba večja od lanske. Največja škoda je nastala v sadjarstvu, kjer je uničenih od 80 do 90 odstotkov sadovnjakov, ponekod po državi pa je škoda 100-odstotna. Velika škoda je tudi v vinogradništvu, kjer je uničenih okrog 60 odstotkov vinogradov, škoda je nastala tudi v poljedelstvu in čebelarstvu. Čebelarji naj bi tako letos pridelali tretjino manj medu kot v zadnjih letih. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je povedal, da od države zahtevajo čimprejšnje izplačilo škode po lanski pozebi, saj je to pomembno za sadjarje in vinogradnike, ki so že drugo leto zapored utrpeli škodo zaradi pozebe. Meni tudi, da je treba prizadetim kmetom ponuditi finančno pomoč, kot so posojila in odpisi prispevkov ter davkov, da bi lahko normalno delovali še naprej.