Thunbergova, mlada švedska podnebna aktivistka, se je nekega dne odločila, da ima vsega dovolj – politikov, ki pravijo, da jim je skrb za okolje na prvem mestu, pa ne naredijo ničesar, svetovnih voditeljev, ki ignorirajo podnebne spremembe oziroma se pretvarjajo, da so obvladljive, gospodarstvenikov, ki jih ne zanimajo potrebe po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, in vseh, ki jim ni mar za prihodnost našega planeta, je poudarila urednica knjige Branka Fišer.
“Njene podobe so kar naenkrat preplavile družbena omrežja, postale so viralne. Spodbudila in angažirala je pregovorno nedejavne in politično nemotivirane mlade, da so se združili,” je poudarila Fišerjeva. “Njena vloga kot voditeljice, kot prvoborke, kot ikone tega gibanja je precej močna,” je dodala in Greto označila za antijunakinjo 21. stoletja.
Hkrati je Greta v medijih pogosto izpostavljena kot avtistka. To hkrati pripomore k osveščanju o tej motnji in “njenem mestu na krhki meji med oviro, ki jo predstavlja na eni, in potencialom, ki ga nudi na drugi strani”.
Na predstavitvi knjige v Ljubljani je danes sodelovala tudi predstavnica slovenskega gibanja Mladi za podnebno pravičnost Žana Radivo, ki je poudarila, da je Greta vsekakor navdihnila idejo, da bi mladi vsak petek sedeli tudi pred slovenskim parlamentom. “To tudi počnemo, pred parlamentom bomo ta petek, kot smo bili tudi prejšnji petek in petek pred tem,” je dejala. Začelo se je sicer z organizacijo velikega podnebnega štrajka marca letos, nadaljevalo pa s tedenskimi protesti, različnimi delavnicami in akcijami.
Gretino vlogo Radivova vidi v dejstvu, da se je veliko ljudi ob opazovanju njenega početja začelo zavedati, kaj se dogaja s planetom. Thunbergova je v tem smislu prišla ob pravem času in izpostavila stvari, na katere so znanstveniki opozarjali že dolga leta pred njo. Kot problematično pa je podčrtala, da se javnost in mediji več ukvarjajo z Greto in kaj počne, namesto s sporočilom, ki ga mladenka širi.
Glede kritik, ki letijo tudi na gibanje Mladi za podnebno pravičnost, denimo da po podnebnih protestih zavijejo v restavracijo verige s hitro prehrano, pa je poudarila, da gre za neargumentirane kritike. “Ne spodbujamo tega, da bi vsak potrošnik postal vegan in ne bi nikoli uporabljal plastike,” je dejala in poudarila, da to niti ni mogoče oziroma da si nekateri takega načina življenja ne morejo niti privoščiti. “Najprej potrebujemo sistemske spremembe, od zgoraj,” je povzela stališče gibanja.
O pomenu avtizma Thunbergove pa je spregovorila ustanovna direktorica Inštituta za avtizem in sorodne motnje Marta Macedoni-Lukšič. “Mislim, da nek nevrotipičen posameznik ne bi zmogel delovati na tak način in priti tako daleč,” je dejala.
Za osebe z avtizmom so namreč značilne socialna naivnost oz. neupoštevanje socialnega konteksta ter težave v komunikaciji, na drugi strani pa izrazita usmerjenost v svoje interese ter rigidnost glede teh interesov. “Pri njej se je to združilo in ji pomagalo, da se je zelo osredotočila in izključila družbeni kontekst. Na nek način je značilna tudi njena naivnost glede tega, kaj povzroča – mislim, da ne razume čisto vseh odzivov, sploh negativnih, ker nastopa s stališča čiste duše,” je o Greti pojasnila strokovnjakinja.
Hkrati Thunbergova s svojim aktivizmom rešuje lastne težave, denimo motnje hranjenja in depresijo, njena družina, ki ima kar tri članice z avtistično motnjo, pa svojo širšo zgodbo. Je pa Macedoni-Lukšičeva ocenila, da starši Grete niso zlorabili za širjenje svojih idej, pač pa so ji, kot je pogosto primer družin z avtističnimi otroci, sledili.
