Na današnjem virtualnem pogovoru Ali uvažamo madžarski medijski model? je raziskovalka medijev Urbanova opozorila, da je bilo pretirano ukvarjanje z nevtralnostjo in skrb, da ne bi bili preveč kritični do oblasti, ena od velikih napak madžarskih medijev in novinarjev, zaradi česar je lahko prišlo do današnjega stanja, v katerem ima madžarski premier Viktor Orban z njemu zvestimi medijskimi oligarhi moč nad velikim delom madžarskih medijev.
Orban je po prevzemu oblasti leta 2010 zelo na hitro rekonstruiral vse javne medije, takrat so odpustili veliko ljudi in jih zamenjali z novimi, zvestimi vladajoči stranki Fidesz. Tudi madžarska tiskovna agencija, ki je bila prej popolnoma neodvisna od javnih medijev, je takrat postala javni medij, je spomnila Urbanova. Po njenih besedah so “zdaj ti mediji zgolj državna propaganda, javna televizija pa je v bistvu državna televizija, podobna televizijam iz komunističnih časov”.
Leta 2010 je Orbanova vlada spremenila tudi medijsko zakonodajo, ki je med drugim omogočila kaznovanje medijev, zaradi njihovih vsebin, odpravila omejitve o koncentraciji medijskega lastništva in rekonstruirala madžarski Medijski svet tako, da vseh pet svetnikov izbere vladajoča stranka, posledično pa ta svet deluje po navodilih vlade, je dogajanje na Madžarskem opisala Urbanova. Medijski svet, ki odloča o združevanjih medijskih družb, po njenih besedah od takrat ne dovoljuje združevanj neodvisnih medijskih družb, dovoljuje pa združevanje provladnih medijev, zaradi česar je več tujih medijskih investitorjev zapustilo državo.
Po besedah voditelja pogovora in preiskovalnega novinarja pri Pod črto Lenarta J. Kučića se po skoraj identičnem modelu madžarskega prevzema oblasti nad mediji zdaj prevzem dogaja tudi v Sloveniji. Poleg velikih madžarskih investicij v nekatere slovenske medije, kot je Nova24TV, je nedavno Telekom Slovenije z madžarsko medijsko družbo TV2 v lasti oligarha blizu Orbana podpisal pogodbo o prodaji Planet TV.
Urbanova je prepričana, da so v ozadju tovrstnih madžarskih investicij v tuje medije, ki večinoma niso profitabilni, politični interesi. “Orban je svojo državo že podjarmil, to mu ni več izziv, izziv pa je postati mednarodni igralec,” je opozorila. Dodala je, da se madžarski premier zaveda, da za mednarodno politično moč potrebuje zaveznike iz drugih držav. Madžarska je po njenih besedah postala pomembna partnerica s Slovenijo in nekaterimi balkanskimi državami, ki se želijo pridružiti EU, s čimer “lahko uspešno vpliva na javno sfero in politiko” teh držav, s takšnimi mednarodnimi zavezniki pa ima tudi več moči na nivoju evropske in mednarodne politike.
Kučić je ob tem dodal, da je v primeru zavezništev nujno upoštevati, kdo je komu dal denar, saj se po navadi v zameno za denar pričakujejo usluge. Na njegovo vprašanje, kaj se lahko slovenska javnost nauči iz napak madžarskih kolegov, je Urbanova poudarila, da je “nujno biti pristranski, ko se gre za evropske vrednote”.
Virtualni pogovor je del projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji, pri katerem sodelujejo Mirovni inštitut, Društvo novinarjev Slovenije in Pod črto, financira pa ga mreža evropskih fundacij v sklopu programa Civitates.
