Danes se je v Mariboru znova zbrala mlada pamet. 105 osnovnošolcev iz 40 mariborskih in okoliških šol je namreč razpravljalo na regijskem otroškem parlamentu, letos na temo Otroci in načrtovanje prihodnosti. Dotaknili so se vprašanja, kakšni ljudje želijo postati in kako se vidijo v prihodnosti, kakšne vrednote imajo in ali se te razlikujejo od vrednot starejših, pa kako vplivati na ohranjanje okolja, velik poudarek pa so dali tudi problematiki zavržene hrane. Otroci so ugotavljali, da velikokrat niso motivirani in samozavestni za sledenje svojim sajam, prav tako pa da ne poznajo svojih kariernih možnosti, zato bi si želeli, da jih šola izobražuje tudi na tem področju. Glede vrednot so prišli do zaključka, da so osnovne še vedno varnost, zdravje, ljubezen in družina, nove pa vse bolj uveljavljenost na družbenih omrežjih. “Mlajši se osnovnih vrednot otepajo in vedno bolj silijo k tistim novim. Je pa prav, da ohranjajo osnovne, ki so najpomembnejše,” je razmišljala Naja Ariana Cehtl iz OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in izpostavila, da bi šole in družba lahko dale večji poudarek državljanskim vrednotam, bontonu in osebni komunikaciji, ki jo izpodriva virtualna. Kakšni ljudje pa želijo biti? “Dober, spoštljiv in taki, ki vztraja. Ne bom rekel, da odrasli danes niso vse to, vendar ima marsikdo premalo potrpljenja s tistimi na robu družbe,” je Jure Kovačič iz OŠ Korena povedal, da si želi predvsem več strpnosti. Glede zavržene hrane so mladi povedali, da je nesprejemljivo, da gredo velike količine še užitne hrane v nič, medtem ko so nekateri v pomanjkanu, ter predlagali številne rešitve. “Veliko učencev ne je hrane, ki jo ponuja šola, vseeno pa imajo naročeno kosilo. Lahko bi se odjavili in bi bilo manj hrane, ki bi šla v koš,” je Moisha Mei Macanovič iz OŠ Martina Konšaka povedala, kaj lahko naredijo že otroci sami. Osnovnošolci so na zasedanju izbrali tudi sedem predstavnikov, ki jih bodo letos zastopali na nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani. Pričakujejo, da jih bo
