Glede na Europolove podatke za leto 2019 je bilo v Evropi največ terorističnih napadov v Veliki Britaniji, Franciji in Italiji. “V letošnjem letu pa so se napadi začeli očitno prenašati tudi na nekatere druge države. Kot pravijo nekateri Avstrijci, je bilo tudi za Avstrijo samo vprašanje časa, kdaj se bo tudi tu zgodilo nekaj podobnega, kar se je v drugih evropskih prestolnicah. Zdaj se je. In to ravno v času krize zaradi covida-19, na predvečer zaostritve ukrepov in uvedbe t.i. policijske ure,” je dejal strokovnjak za terorizem.
“Ta napad je v bistvu sporočilo t.i. Islamske države (IS) oz. islamističnih skrajnežev, da Zahod še ni zmagal. Je tudi sporočilo lastnim podpornikom, da je še vedno možno izvajati grozljive napade,” je menil profesor.
“Celice IS po Evropi in tudi na Bližnjem vzhodu so preživele. IS ima še vedno veliko podpornikov. Tudi Al Kaida je še vedno živa tvorba. Obe sta sicer bistveno šibkejši. A njuno organizacijsko stanje niti ni toliko pomembno kot to, da je še vedno živa ideologija globalnega kalifata, torej vzpostavljanja verske države,” je poudaril. Informacij, da bi morda šlo za kakšno novo teroristično organizacijo, pa Prezelj nima.
Po ugotovitvah avstrijskih oblasti je napad na Dunaju izvedel 20-letni Kujtim Fejzul, po poreklu iz Severne Makedonije, sicer pa rojen v Avstriji. še vedno ni jasno, ali je imel pomočnike in koliko.
Ker je bil ubiti terorist albanskega porekla iz Severne Makedonije, se s tem po besedah Prezlja potrjujejo tudi povezave islamistično radikaliziranih prebivalcev Avstrije z Zahodnim Balkanom. “Naše in tudi druge raziskave so že velikokrat opozorile na te povezave, še posebej na povezavo z Bosno in Hercegovino. Vsa zgodba okoli Bilala Bosnića, znanega rekruterja za IS, je zgodba o mreži med BiH in Dunajem,” je opozoril Prezelj.
“Vmes v tem prostoru je pa Slovenija. V enem od člankov skupaj s kolegom ugotavljava, da je Slovenija na prvi pogled država, v kateri ni bilo nobenega uspešno izvedenega terorističnega napada, ki nima neke stalne delujoče teroristične skupine. A ko začnemo preučevati 20- ali 30-letne indikatorje islamistične radikalizacije, nas lahko zelo skrbi. Ležimo pa seveda med Dunajem in Zahodnim Balkanom,” je dejal.
“Poznamo gibanja teh ljudi čez slovensko ozemlje v Avstrijo, finančne tokove … Spomnimo se tudi zgodbe izpred nekaj let, da naj bi se nekateri islamisti urili pri Dolu pri Ljubljani. Pri nas dokazov za to nismo našli, naj bi pa to novico medijem tedaj posredovala avstrijska obveščevalna služba. In tega oni niso nikoli preklicali,” je še izpostavil profesor.
“Tako za Severno Makedonijo, Kosovo in Albanijo pa je prav tako značilno, da so imeli veliko število t.i. tujih borcev, ki so odšli v boje v Sirijo in Irak. Zdaj pa se vračajo. Kakšne so bile konkretne povezave v primeru napada na Dunaju, pa bo treba počakati na preiskavo,” je pojasnil.
Opozoril je še, da človek, ki želi izvesti tovrsten teroristični napad, potrebuje tudi nekaj operativnega znanja. “Kot vidimo iz napadov v Evropi, je sestavljanje bombe relativno težak proces. Tudi za uporabo orožja je potrebnega vsaj nekaj urjenja, npr. kako se orožje polni, meri, razstavi, čisti.”
“In islamistične organizacije so tu zainteresiranim izvajalcem terorističnih napadov v njihovem imenu ponudile svoje znanje. Tako imamo primere, da so jim poslale strokovnjake, da so lahko sestavili bombo na pravilen način, ali pa so jih usposobili za uporabo orožja, včasih celo izven Evrope v t.i. terorističnih kampih,” je še povedal.
Prezelj vidi tudi povezave po zadnjih terorističnih napadih v Franciji, ko je bil v Parizu zaradi prikazovanja karikatur islamskega preroka Mohameda kruto umorjen profesor, nato pa je po napovedih francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bo obračunal z radikalnim islamizmom, prišlo do ogorčenja v nekaterih muslimanskih državah.
“Tu smo s Francijo v istem čolnu vse države, ki želimo gojiti in razvijati demokratični politični sistem, ki dovoljuje svobodo govora. Tu sistem demokracije trči izjemno močno z določenimi muslimanskimi verskimi načeli. Zato so v tem smislu napadi v Franciji povezani z avstrijskim. Vendar morda ne neposredno, da bi bil recimo organizator isti. Ampak ideološko pa zagotovo,” meni profesor.
“Sporočilo islamističnih skrajnežev je, da ne bodo dovolili določenih praks, kot je npr. upodabljanje islamskega preroka Mohameda, kar je pa v demokraciji nekaj povsem normalnega. Kakšen bo rezultat tega trka, je zdaj v veliki meri odvisno od reakcije Evrope. Ampak ne le na evropskih tleh, pač pa tudi v odnosih z državami, iz katerih ti izvajalci terorističnih napadov prihajajo.”
“To bo pa zelo težko, glede na to, kakšen radikalen odziv je bil v nekaterih muslimanskih državah na stališča francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da v Franciji ne bo dopuščal radikalnega islama. Zato menim, da gre za trk civilizacij,” je še dejal profesor.
