Interpelacija je po besedah vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka spisana na konkretnih kršitvah vlade in ministrov. “Vse trditve so preverljive. Dopuščamo možnost, da se je v teh dveh mesecih od vložitve morda kaj spremenilo, izboljšalo, a najbrž je tega zelo malo. Se je pa zgodilo veliko novih dejstev, ki interpelacijo le še podkrepljujejo,” je dodal.
“Vlada se hvali s politično stabilnostjo, sodelovanjem z Ekonomsko-socialnim svetom, sindikati… a te trditve ne držijo. Nobena vlada še ni menjavala ministrov tako kot spodnje hlače, a kljub temu so še vedno ministri Maja Makovec Brenčič, Goran Klemenčič ali Milojka Kolar Celarc,” je dejal Tanko.
Naštel je očitke na račun nekaterih ministrov, med drugim ministra za pravosodje Klemenčiča, tudi za čas, ko je bil še predsednik protikorupcijske komisije, ter ministrice za zdravje Kolar Celarčeve. V zvezi s slednjo je izpostavil, da je v koaliciji ne podpirajo, a kljub temu ob interpelaciji niso glasovali za njen umik. “Enkrat je treba take sposobne tirane umakniti s političnih funkcij,” pa je dejal na račun ministrice za delo Anje Kopač Mrak ter ob tem izpostavil primer dveh dečkov iz Velenja.
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je vlado primerjal z nogometno ekipo, ki se v prvem polčasu ni “resno ukvarjala z igro, ampak iskanjem pravih igralcev, ki ne bodo zabijali avtogolov”. Ko se je v drugem letu mandata vendarle zdelo, da se bo vlada osredotočila na vsebinska vprašanja, pa se je namesto tega lotila masovnih kadrovskih menjav, je ocenil Tonin.
Premierju Miru Cerarju je očital, da je njegov edini cilj voditi vlado do konca mandata, ob tem pa ni čutiti nobene resne vneme za spremembe, ki jih Slovenija resno potrebuje. Nevarnosti, ki grozijo Sloveniji, so po njegovih besedah negativni demografski trendi, visok javni dolg in neprijazno poslovno okolje. Ker se vlada s tem ne ukvarja, bosta prihodnji dve leti čas izgubljenih priložnosti. Zato je po njegovih besedah na mestu razmislek, “ali ne bi bilo najbolj smiselno zamenjati selektorja in njegovih ključnih igralcev”.
Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec je uvodoma napovedal, da v poslanski skupini ne bodo podprli niti interpelacije niti vlade. “Interpelacija nas postavlja pred lažno dilemo Cerar ali Janša. A zadnje volitve so pokazale, da zgolj zamenjava obrazov ni dovolj, potrebovali bi korenito zamenjavo politike,” je ocenil.
Vlada bi po prepričanju ZL morala oditi zaradi vodenja protisocialne politike, nadaljevanja politike varčevanja pri najšibkejših skupinah, ker podlega zasebnim interesom in lobijem, nadaljuje s privatizacijo državnega premoženja na netransparenten način, znižuje okoljske standarde, ker je podpisala sporazum Ceta kljub nasprotovanju ljudstva, vodi servilno politiko do zveze Nato in ker “z novimi represivnimi zakoni stopica po stopinjah ZDA”.
Vlada namesto strokovnjakov zaposluje strokovnjake za krizni PR za prikazovanje, kaj se v državi dogaja na način, kot je zaželeno, pa je v svojem nastopu ocenil vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek. Izpostavil je razloge za nezadovoljstvo ljudi nad stanjem v državi.
Po njegovih besedah je državni zbor “prevzela” vlada in so zakoni, ki pridejo v parlament, izglasovani kot si želi vlada. Opozoril je tudi na pritiske na sodno vejo oblasti, na bitko za nadzor nad mediji in se vprašal, ali lahko objektivno poročajo, ter na lobije in neformalne mreže. Ob tem je vlado pozval, naj te lobije imenuje in se začne boriti proti njim. Prvi lakmusov papir bo glasovanje v državnem zboru o naslednjih kadrovskih spremembah ter glasovanje o tem, kar se dogaja v zdravstvu, je dodal Dobovšek.
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je ocenila, da bo današnja seja “seja velikih besed”, ki pa so jih ljudje že siti, saj od njih nimajo nič. Seja bo po njenih besedah ogledalo predlagatelju, da se bodo državljani lahko zazrli v to, kaj ponujajo, in se bodo tudi sami zamislili nad lastno podobo.
Za poslance SMC pa je današnja seja “poligon priložnosti”, da državljanom ponovno zagotovijo, da je njihovo edino poslanstvo “sprejemati in izvajati odgovorne, dobre in v prihodnost usmerjene rešitve”. Zagotovila je, da je za SMC pomembno le izvajanje politik, na katerih bodo lahko gradili nove temelje družbe in države. S svojim dosedanjim odgovornim delom pa so poslanci SMC te namere ves čas potrjevali, je poudarila. Dodala je še, da odgovornost za sprejete rešitve nosijo vladajoče stranke, račun pa bo na koncu tako koaliciji kot opoziciji izstavilo volilno telo.
Franc Jurša (DeSUS) pa je obnašanje SDS ocenil kot neproduktivno in neodgovorno. S stalnim vlaganjem interpelacij in “zasuvanjem” ministrstev s poslanskimi vprašanji po njegovih besedah obremenjujejo in onemogočajo delo vlade, blokirajo delo državnega zbora ter umetno ustvarjajo krizne razmere. “Vaša politika napadanja, strahu in nestrpnosti vedno bolj prihaja na površje, ljudje so vas prebrali,” je bil kritičen Jurša, ki je poslancem SDS očital, da so spet pripravili predstavo za javnost in ustvarjajo nove delitve.
Jurša priznava, da sedanja vlada ni idealna, a je edina, ki je po dolgih letih normalizirala državo in stabilizirala javne finance. “Žal ne gre vse čez noč, okrevanje čutimo kasneje, kot bi si želeli, a nastavki so narejeni, zdaj gre lahko samo še na bolje,” je ocenil Jurša. Dodal je še, da je stranka DeSUS trden člen te koalicije “in tako bo tudi v prihodnje”.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa je v svojem nastopu ugotavljal, da so se “vladna koalicija in vsa država prisiljeni ukvarjati s kompleksi SDS, namesto da bi se ukvarjali s problemi te države. Ta interpelacija ne preseneča, bolj preseneča to, da se je SDS odločila – ker običajni prijemi ne delujejo več – interpelirati celotno vlado. A vmes sem imel že občutek, da smo na interpelaciji ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. Ne bom presenečen, če bomo že čez kak mesec priča novi interpelaciji”.
Izzivi v Sloveniji niso samo finančni, so predvsem strukturne narave in to bo treba storiti, je opozoril Han. Danes se po njegovih besedah soočamo z vprašanjem razmer v zdravstvu, na primer čakalnih dob, pa tudi staranje prebivalstva in izzive na področju trga dela. Izrazil upanje, da bodo znali dokazati, da “v tej državi smo vsi enaki, da lahko na nek način med sabo sodelujemo ne glede na razlike in da če se nekaj dogovorimo, se tega tudi držimo”.
