Ali to pomeni, da bodo pri noveli zakona o zdravstveni dejavnosti sledili pravnemu mnenju DeSUS, da se evropska direktiva nanaša na gospodarsko dejavnost in je ni mogoče implementirati za zdravstvo, ministrica ni odgovorila.
Dejala je, da “ne gre za sprejetje pravnega mnenja”, ki ga je pridobil DeSUS, ampak da je ministrstvo za finance v tem času kot nosilno ministrstvo za prenos direktive v naš pravni red pripravilo predlog zakona. “Dejansko se lahko država sama na nacionalni ravni odloči, kako bo urejala te zdravstvene storitve in v to smer bodo tudi šle rešitve,” je dodala.
Napovedala je, da bo tako prihodnji teden predstavila spremembe novele in jo nato skupaj s predlogom zakona o pacientovih pravicah poslala v vladno obravnavo.
Medtem ko v SD po besedah predsednika stranke Dejana Židana nimajo zadržkov glede te novele in pričakujejo čimprejšnjo obravnavo na vladi in v DZ, pa je poslanec DeSUS Tomaž Gantar ponovil stališče, da se evropska direktiva ne nanaša na zdravstveno dejavnost, pač pa bo prenesena v slovenski pravni red verjetno v okviru kakšnega drugega zakona, ki ga bo pripravilo ministrstvo za finance.
O konkretnih rešitvah, kako bodo urejali področje koncesij v zdravstveni dejavnosti, po njegovih navedbah danes niso govorili, ampak čakajo na nov predlog ministrstva. Je pa ocenil za korak naprej, “da vemo, da imamo relativno proste roke in se odločamo, kot se nam zdi primerno, kako to področje urejati in nas k temu ne zavezuje direktiva”.
Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer pa je dejala, da so se danes poenotili okoli temeljnega vprašanja, na kakšen način dojemajo koncesije v javnem zdravstvenem sistemu. Sedaj se zastavlja vprašanje, po katerih kriterijih in za kakšno obdobje bo urejeno podeljevanje koncesij v zdravstvu, ni pa več v koaliciji konceptualnih razhajanj pri ključnih vsebinah, je dodala.
Koalicija je danes tudi obravnavala konceptualne rešitve in pripombe iz javne obravnave na predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po ministričinih navedbah so se dogovorili, da nov predlog oz. čistopis zakona predstavijo koaliciji naslednji teden.
Glede informacij, da na ministrstvu razmišljajo o drugačni različici zdravstvene dajatve, ki bi znašala 2,5 odstotka bruto dohodka posameznika, je dejala, da je bilo ob pripravi zakona pripravljenih več kot 20 različnih možnosti izračunov.
“Zaenkrat je v predlogu razpon od 20 do 75 evrov, do nadaljnjega ta predlog ostaja, ker je bil tudi usklajen s finančnim ministrstvom. Bomo pa delali še dodatne izračune, ki jih bomo najprej predstavili koaliciji. Ko bo dogovor s koalicijo in financami, ga bomo predstavili tudi javnosti,” je dejala. Je pa potrdila, da je bil eden njenih prvih predlogov, da bi se nadomestilo plačevalo v določenem odstotku.
Glavnina pripomb do zakonskih rešitev se je nanašala zlasti na pravice iz zdravstvenega zavarovanja, določb glede cepljenja ter višine in dolžine bolniške odsotnosti. Čeprav danes še ni želela pojasniti, katere pripombe iz javne razprave bodo upoštevali, pa je potrdila, da bodo v zakonu nove rešitve glede bolniške in cepljenja.
Po Gantarjevi oceni bo predlog zakona treba obsežno in temeljito spremeniti, saj da vsebuje številne pomanjkljivosti, na kar je pokazala že javna razprava, ugotovili pa so jih tudi na ministrstvu za zdravje. Po njegovih besedah sicer danes niso uspeli podrobno prečesati zakona in se tudi niso pogovarjali o različnih možnostih nadomestitve dopolnilnega zavarovanja.
Poudaril je, da podpirajo “solidarno noto, treba pa je vseeno imeti na mizi izračune, kaj to pomeni za posamezne kategorije prebivalstva”. Hkrati je po njegovem mnenju treba uspešno izboljšati zdravstvene storitve in dostopnost zdravstvenega sistema. “Težko je pričakovati od nekoga, da bo plačeval bistveno več, pa bo na enak način čakal v čakalni vrsti. Tu gre za kompleksne rešitve,” je dodal.
Tudi Židan je dejal, da čakajo na novo različico zakona, pri čemer pa pričakujejo, da bo obveljala rešitev, da bodo tisti z višjimi dohodki tudi več prispevali v blagajno.
Za SMC je po besedah Kustec Lipicerjeve ključno, da se najde solidarnostni in pravičen princip v zdravstvu. Sicer pa meni, da je glede na današnji pogovor možno priti do končnih rešitev v okviru tega zakona. “Ne govorimo več o razhajanjih, ampak najboljših možnih poteh do istega cilja,” je dejala in dodala, da se je treba uskladiti predvsem glede finančnih izračunov okoli zdravstvene dajatve in glede obsega košarice storitev.
Kustec Lipicerjeva je zadovoljna z napredkom koalicijskih partnerjev na področju zdravstva, ki so po njenem mnenju danes naredili bistveni premik v iskanju kompromisa. Je pa opozorila, da se je treba zavedati “politične zaveze, ki smo jo dali ljudem” glede sprejema zdravstvene reforme.
Na današnjem sestanku so govorili tudi o enoletnem projektu skrajševanja čakalnih dob, ki ga bo vlada obravnavala v četrtek.
