Fino sem se zabaval, ko sem bral sporočilo Kobilarne Lipica. Dvakrat sem ga prečesal kot zagotovilo, da ne sanjam. Vabijo nas na barvanje lipiških belih ograj in s tem ni nič narobe: “Za prijatelje Lipice in lipicancev so že pripravljeni čopiči, bela barva, povabilo na kraško joto in vstopnice za ogled Kobilarne Lipica.” Super. Slovenci smo itak svetovni rekorderji po dobrodelnih akcijah, še za žrtve cunamijev in potresov v zadnjem kotičku sveta zbiramo. Bomo pa ja udarno prebarvali še teh ubogih dvanajst kilometrov lipiškega plota. Da bo volk sit in koza cela. Četudi za lipicance, ki si jih nemarno podajajo, nisem prepričan, če bodo še dolgo siti in celi. Zadnji odstavek službe za odnose z javnostmi Kobilarne Lipica pa bolje, da sploh ne bi prispel v javnost: “Dobrodošel bo tudi prispevek sodelujočih, ki bodo poleg čopičev in barve prejeli povabilo na joto in vstopnico za ogled kobilarne. Prispevek bo devet evrov za odrasle in šest evrov za otroke (od 6. do 18. leta), medtem ko se bodo otroci, mlajši od pet let, lahko pridružili akciji barvanja ograj brezplačno.” Otroci torej delajo brezplačno. Vsi drugi prijatelji lipicancev naj plačajo, da bo ograja bela, vest pomirjena in želodec sit. Kraška jota pač ne more biti zastonj. Glejte, kaj vse moramo dati v lonec, da se naje med šest in osem ljudi: 600 g kisle repe, 800 g krompirja, eno manjšo čebulo, 300 g fižola češnjevca, 600 g mesnatih prekajenih svinjskih rebrc, dve žlici olja, žlico moke, sol, beli poper v zrnu, pet strokov česna, dva lovorova lista. Devet evrov bo kar pravšnji znesek, že zaradi edinstvenega pogleda na elegantno bele lipicance. Zamislite si to prečudovito emocionalno izkušnjo, ko bodo nozdrvi polnili omamni vonji sveže barve, kislega zelja in lipicančevega galopa. Nestrpno čakam na sporočilo NK Maribor, da pridemo obnavljat staro tribuno Ljudskega vrta. Za prijatelje kluba so že pripravljeni macole, vijoličasta barva, povabilo na štajerskega vola in vstopnica za ogled derbija z Olimpijo. Prispev
